Skoči do osrednje vsebine

Izzivi in priložnosti Zasavske regije

Vlada je obisk v Zasavski regiji zaključila na javni tribuni, kjer je s predstavniki gospodarstva in lokalnih skupnosti spregovorila o izzivih in priložnostih v regiji.

Predsednik vlade Janez Janša je uvodoma izpostavil, da je Zasavsko regijo z vlado obiskal pred petnajstimi leti – opazijo se mnoge izboljšave, a veliko problemov je še vedno enakih. Dva ključna kazalca nakazujeta okvir vseh ostalih problemov, prvič, v regiji je več delovno aktivnih ljudi kot delovnih mest, kar pomeni, da se morajo ljudje voziti na delo drugam, drugič, prometna infrastruktura.

Vendar pa po besedah predsednika vlade lahko prepoznamo tudi pozitivne primere v regiji, ki so v zadnjih petnajstih letih izkoristili potenciale, tudi življenjski standard v občinah je višji.

V prihodnjih letih bo na voljo dovolj investicijskih sredstev iz evropskih skladov za znatna vlaganja v regiji, je še poudaril premier Janša.

Ob tem je opozoril tudi na negotovost glede trenutne covid situacije ter jesenskega vala okužb, saj smo na ravni države zaenkrat še slabo precepljeni. Zahvalil se je zdravstvenim delavcem v regiji in županom za dobro precepljenost v Zasavju.

Minister za zdravje Janez Poklukar je izpostavil, da je Zasavska regija najbolje precepljena. S prvim odmerkom je v regiji cepljenih 67 % odraslih, 53 % pa polno cepljenih glede na celotno populacijo. Pohvalil je Splošno bolnišnico Trbovlje, ki se je v času epidemije in trenutnega četrtega vala več kot izkazala, saj kljub temu, da zdravi bolnike s covid-19, v polnem obsegu opravlja tudi ostale programe.

Na vprašanja in pobude iz občinstva je minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec odgovoril, da sta cestna in železniška infrastruktura predpogoj za razvoj gospodarskih aktivnosti ter za mobilnost prebivalcev regije. Največji izziv predstavlja gradnja 3. pasu proti Izlakam za počasna vozila, ki se bo začel graditi leta 2023. Terminski plan je določen, projekt bo večmilijonski.

Vlada je prepoznala tudi vodni potencial na srednji Savi, gradnja treh hidroelektrarn je v fazi umeščanja v prostor, ki zelo hitro poteka.

Minister za okolje Andrej Vizjak je ob tem dodal, da je za projekt hidroelektrarne na Savi trajalo šestnajst let, da je prišlo do podpisa koncesijske pogodbe. »To je velik razvojni dogodek za Zasavje«, je poudaril minister.

V nadaljevanju je povedal, da je Zasavje regija, kjer se odvija največji energetski projekt na področju vlaganja v obnovljive vire, na ministrstvu pa si bodo prizadevali tudi za pripravo ukrepov za izboljšanje zraka, več sredstev, vsaj 25 mio evrov letno, pa bodo namenili za čiščenje in vzdrževanje vodotokov.

Državna sekretarka v Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Monika Kirbiš Rojs je na vprašanje predstavnika iz Regionalne razvojne agencije izpostavila, da se moramo do leta 2023 potruditi in počrpati sredstva iz stare finančne perspektive. Žal je vlada prevzela nezavidljivo stanje, tako da so se dogovori za razvoj regij dobro zagnali šele v zadnjem letu. Bomo pa imeli do leta 2029 na voljo zgodovinsko velik obseg evropskih sredstev, za skoraj 10 mrd evrov.

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je povedal, da podjetja, ki so vlečni konj razvoja, nanj naslavljajo pozive po uvedbi razvojne kapice. Treba se bo odločiti med t. i. lažno solidarnostjo in dejansko oz. pravično solidarnostjo.

Predsednik vlade Janez Janša je ob tem dodal, da je razvojna kapica eden od tistih ukrepov, ki jih moramo sprejeti, če ne želimo, da Slovenija postane bazen poceni delovne sile, temveč se bomo razvijali in šli v korak s tistimi, ki ustvarjajo večjo dodano vrednost.

Minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič je napovedal, da bo vlada predlagala davčno olajšavo za visoko kvalificirane kadre, ki prihajajo iz tujine. Ciljamo na strokovnjake, ki so pred leti zapustili Slovenijo. Slovensko znanje želimo pritegniti nazaj, je poudaril minister Andrijanič.