Predsednik vlade je  uvodoma predstavil nekaj statističnih značilnosti regije. Povedal je, da je gostota naseljenosti regije pol manjša kot je slovensko povprečje, iz česar izvira vrsta problemov, s katerimi so se člani vlade srečevali na današnjem terenskem obisku. Kot povsod po Sloveniji, je tudi na Goriškem težava demografija, kar bo zahtevalo od države veliko aktivnosti v prihodnjih desetletjih. V kontekstu aktualne covid krize je izpostavil najnižji delež presežnih smrti med vsemi slovenskimi regijami. Pozitivno je, da je število študentov v regiji nad slovenskim povprečjem, optimistično sliko za regijo pa kaže tudi stopnja brezposelnosti, saj je upadala tudi v lanskem letu, ko je povsod drugje zaradi covid krize rastla. Verjetno tudi vse to vodi k temu, da regija pozitivno nastopa v samooceni splošnega zadovoljstva.

V nadaljevanju je župan občine Nova Gorica v imenu celotne regije predstavil nekaj najpomembnejših projektov v regiji:

• Bohinjska proga (predstavlja razvojni potencial in okli te proge si želimo širiti razvojno ceno, pomeni tudi pomembno povezavo do Italije, Ajdovščine in proti Ajdovščini (notranjosti državi)). Država je sicer že pristopila k modernizaciji proge Jesenice – Sežana, del katere je t. i. Bohinjska proga. Urejeno bo daljinsko vodenje in izboljšana varnost, s tem pa bo pomembno izboljšana mobilnost prebivalcev in turistov na tem območju.
• Expo Vipavska dolina: vzpostaviti platformo za promocijo in trgovanje z izdelki, ki so značilni za to območje. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pobudo pozdravil in dejal, da bodo načrte podrobno pregledali.
• Logistična cona Vrtojba Vogrsko: kot eno od logističnih središč Sev. Jadrana
• Center zelenih tehnologij – povezati visokotehnološka podjetja ter univerzo. Poudaril je, da si želijo, da bi država prepoznala regijsko iniciativo kot priložnost za vzpostavitev državnega instituta za razvoj zelenih tehnologij. Minister Počivalšek je v odzivu dejal, da projekt zagotovo naslavlja prave probleme, vendar je treba posamezne dele tega projekta pravilno načrtovati. Ministrstvo bo v pomembnem deležu pri tem sodelovalo, je poudaril.

Poleg teh pa je omenil tudi projekt Ekoregije v severnem delu Goriške regije (ki ga je pozdravil tudi minister Podgoršek in poudaril, da bo država kmetijskim gospodarstvom pomagala pri preusmerjanju z vsemi mehanizmi, ki so na voljo), kulturno prestolnico Nova Gorica-Gorica, Turistični center Kanin (za obnovo tamkajšnje infrastrukture se močno zavzema tudi minister Počivalšek) in projekt regije kolesarskih poti (ker projektna dokumentacija na nekaterih delih še ni zagotovljena, so na ministrstvu za infrastrukture občinam obljubili pomoč pri pripravi, da bo zagotovljena povezljivost po vsej regiji .

Kot enega večjih regijskih projektov je župan Miklavčič omenil tudi vzpostavitev namakalnih sistemov, protipoplavne zaščite, saj je regija v tem smislu precej izpostavljena. V odzivu je minister Vizjak omenil tudi nekaj konkretnih projektov na tem področju, ki jih država financira in se že izvajajo, še posebej zadrževalnik Vogršček, projekt, ki naj bi bil zaključen prihodnje leto. O namakalnem sistemu Vogršček je spregovoril tudi minister Podgoršek.

Pobude iz publike: Debirokratizacija, preprečevanja bega možganov, izboljšanje cestne infrastrukture

Debirokratizacija vseh postopkov pri pridobivanju dovoljenj in pri umeščanju v prostor, je bila večkrat izpostavljena s strani prisotnih podjetnikov. Odmeval je tudi podatek, da ima Goriška največ emisije CO2/prebivalca v Sloveniji, zato je bila podana pobuda k ustrezni sanaciji tamkajšnjih podjetij. K razogličenju je pozval tudi Oton Filipič ter tudi problematiziral prometno infrastrukturo v Novi Gorici. Omenil je prostorska stiska lokalnih podjetnikov, ker na tem območju ni ustrezne podjetniške cone. Minister Počivalšek je v odzivu poudaril, da bodo industrijsko-poslovne cone podprte, če bo izkazan konkreten interes.

Na projekte razogličenja oz. zmanjševanja emisij se je navezal tudi minister Vizjak in omenil, da bi veljalo v tem kontekstu razmisliti tudi o koriščenju sredstev iz Podnebnega sklada. Pritrdil je tudi predhodnim govorcem, ki so izpostavili pretirano birokratizacij. Poudaril je, da je bilo na tem področju že marsikaj storjenega ter pri tem omenil nov gradbeni zakon, ki je že v parlamentarnem postopku, tik pred obravnavo na vladi pa je po njegovih besedah tudi nov zakon o varstvu okolja. Predlog se še usklajuje. Kot je dejal bosta omenjena zakona precej poenostavila postopke, omenil pa je tudi reorganizacijo znotraj ministrstva, s katero so vse okoljske postopke z agencije na okolje prenesli na ministrstvo.

Podal je tudi predlog, da bi bile kriptovalute v Sloveniji nižje obdavčene kot v sosednjih državah (npr. 5 odstotkov), da ne bi ljudje s svojim denarjem odhajali v davčne oaze. Minister Šircelj je povedal, da se na tem področju pripravlja nova zakonodaja, minister za digitalno preobrazbo Adrijanič pa je k temu dodal, da Slovenija pripravlja eno najbolj konkurenčnih davčnih stopenj na tem področju in tudi bistveno poenostavlja postopek obdavčitve. Tudi sicer Slovenija potrebuje konkurenčen davčni sistem, je dejal minister in navedel nekaj že predlaganih sprememb na področju obdavčitve dela.

Župan občine Idrija se je oglasil zaradi visoke precepljenosti. Povedal je, da imajo že od 16. marca dalje na nivoju Idrijsko-Cerkljanske regije koordinacijo vseh županov in vodstev največjih podjetij ter predstavnikov ZD. K zadevi so strateško pristopili in prepričevali prebivalstvo pa tudi k cepljenju in glede na najvišjo precepljenost v državi.

Župan je omenil tudi pomen izgradnje 4. razvojne osi kot skupni projekt celotne regije, saj bo z izgradnjo nove tovarne v Spodnji Idriji glavna povezovalna cesta prek Logatca in Godoviča postala še bolj obremenjena. Ministrstvo za infrastrukturo že izvaja nekatere projekte, ki se navezujejo na izgradnjo omenjene razvojne osi, izvajajo pa se tudi že študije variant za gradbeno najtežji del med Cerknim in Hotavljami.

Župan občine Idrija Izpostavil je tudi hude finančne zadrege tamkajšnjih občin, ker imajo zaradi (uvodoma omenjene) redke poseljenosti in zahtevnosti terena velike stroške z vzdrževanjem cest, po sistemu financiranja občin pa dobijo od države v ta namen enaka sredstva kot občina Piran ali Murska Sobota. Ker morajo ogromno sredstev nameniti za vzdrževanje in gradnjo cestne infrastrukture, jim zmanjkuje sredstev za bolj razvojne projekte z višjo dodano vrednostjo, je poudaril župan Idrije. Minister Šircelj je v odzivu omenil, da je finančno stanje občin v regiji dobro, izpostavil pa je prednosti, ki jih občina prinaša zakon o finančni razbremenitvi občin. Dotaknil se je tudi vprašanja povprečnin, glede katerih trenutno tečejo pogajanja. Za obnovo in gradnjo cestne ter železniške infrastrukture na pristojnem ministrstvu že izvajajo več projektov, med drugim je bila v okviru današnjega obiska podpisana pogodba za izgradnjo obveznice za Tolmin.

Uroš Lozar iz podjetja TKK je člane vlade spodbudil, da nadaljujejo s projekti debirokratizacije, socialne kapice in zniževanjem obdavčitve stroškov dela. Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je povedal, da so med obiskom v podjetju podrobno razpravljali o problematiki, ki jo je direktor podjetja TKK omenil, in poudaril, da je vprašanje socialne kapice ključno, če želimo slovensko gospodarstvo popeljati od »komercializacije mišic do komercializacije možganov«.

Minister Počivalšek je spregovoril tudi o posvetu z župani, predstavniki občin in gospodarstveniki na temo programa ukrepov za obmejna problemska območja. Dejal je, da je težava na vseh obmejnih območjih v Sloveniji enaka: izseljevanje. Minister je na posvetu zato predstavil predlog vlade, 12 ukrepov, ki predstavljajo podporo gospodarskim iniciativam na teh območjih. Dejal je, da bodo zagotovo skozi te ukrepe lahko naslovili tudi ključne projekte regije, ki jih je v uvodu naštel župan Miklavčič. Podrobneje bodo omenjeni ukrepi po besedah ministra predstavljeni 17. septembra.

Damjano Pavlica, podžupanjo Nova Gorica, je zanimala časovnica reševanja plazov Šmihel in Gradišče. Minister Vizjak je med drugim v odzivu povedal, da je začetek del na plazu Šmihel predviden v juniju 2022, vrednost investicije je nekaj čez 3 milijone evrov.

Minister za digitalno preobrazbo je poudaril predvsem ukrepe, ki jih vlada pripravlja v pomoč visokotehnološkim podjetjem, da privabijo ustrezen kadar. Gre za ukrepe, ki spodbujajo solastništvo zaposlenih (ugodnejše obdavčevanje opcij in delnic), spodbujajo zaposlovanja in priseljevanja v deficitarnih poklicih (odpira se centralna pisarna, ki jim bo pri tem nudila vso potrebno podporo),  uvedba obveznega predmeta računalništvo in informatika ter vzpostavljanje širokopasovnih povezav.

Med odzivi iz občinstva je treba izpostaviti pozive k preprečevanju bega možganov in k poenostavitvi postopkov pri zaposlovanju tujih državljanov pri nas, obstoj življenja na podeželju, načrtovanje nove finančne perspektive, igralništvo, projekt Evropske prestolnice kulture

Kot posebej pereča tema je bila izpostavljena pereča kadrovska problematika v zdravstvu, ob čemer je minister Poklukar med drugim izpostavil sprejem interventnega zakona, s katerim bo v štirih letih zagotovljenih 400 štipendij, novo interpretacijo dokumenta o kompetencah, pa tudi skrajšanje postopkov o verifikaciji tujih spričeval in diplom ter preverjanja znanja slovenskega jezika. Minister Tonin je spregovoril tudi o položaju gorskih reševalcev v regiji in povedal, da si prizadevajo za vzpostavitev samostojne enote v Novi Gorici.  

V regiji z najvišjo precepljenostjo poziv ostalim: Cepite se! 

Na javni tribuni se seveda niso mogli izogniti aktualnim epidemiološkim razmeram. Minister Poklukar je povedal, da je ravno danes bilo spet preseženih 1000 okužb v enem dnevu. Ob tem je poudaril, da bodo 4 odstotki danes zbolelih potrebovali bolnišnično oskrbo. Ob visoki precepljenosti v regiji je vseeno ponovno pojasnil, zakaj je pomembno, da se cepimo. Kljub temu, da ob cepljenju tudi kdo zboli, je pomenljiv podatek, da je hospitaliziranih približno 20 odstotkov tistih, ki so cepljeni, in praviloma huje bolni. Dejstvo je, da epidemija ni problem zdravstva, ampak je problem družbe. Zdravstvo se sooča samo z njenimi posledicami. Le skupaj jo lahko ustavimo – z upoštevanjem ukrepov, prvi ukrep pa je cepljenje. Če želimo imeti odrte šole, kulturo, gospodarstvo, moramo stopiti skupaj in se cepiti. Izpostavil je primer dobre prakse v Idriji in poudaril pomen vključitve lokalne skupnosti, lokalnega zdravstva in lokalnega gospodarstva pri spodbujanju ljudi k cepljenju, za poziv k cepljenju pa se je zahvalil tudi Sindikatu v vzgoji in izobraževanju. K njegovemu pozivu za cepljenje se je pridružil tudi predsednik vlade.