Skoči do osrednje vsebine

Delavnica Predsedstva o oblikovanju ciljev odpornosti Unije na področju civilne zaščite

V okviru Predsedovanja Slovenije Svetu EU na področju civilne zaščite je med 7. in 8. julijem potekal prvi in osrednji dogodek, ki je predstavil začetek razprave o oblikovanju ciljev Unije za odpornost na nesreče na področju civilne zaščite.

Odpornost in okrevanje Evropske unije ter strateško avtonomna Unija sta ene izmed prioritet letošnjega Predsedovanja Slovenije. V njenem okviru želi slovensko predsedstvo spodbuditi razpravo o oblikovanju ciljev Unije za odpornost na nesreče na področju civilne zaščite, njen namen pa je bil opredeliti način, kako naj to oblikovanje poteka.

Delavnica je potekala v AVK obliki. Poleg predstavnikov držav članic mehanizma Unije na področju civilne zaščite so bili vabljeni še predstavniki Evropske komisije in Združenih narodov ter predstavniki držav Zahodnega Balkana. Udeleženci seminarja so začeli z razpravo o oblikovanju ciljev Unije za odpornost, ki jih je uvedla zadnja sprememba zakonodaje o evropskem mehanizmu civilne zaščite. Cilji Unije za odpornost na nesreče so v Uredbi opredeljeni kot nezavezujoče skupno izhodišče v podporo dejavnostih na področju preventive in pripravljenosti na nesreče, ki imajo ali bi lahko imele večdržavne oziroma čezmejne učinke ter bodo oblikovani s strani Evropske komisije v sodelovanju z državami članicami.  

Predsedovanje Slovenije na področju civilne zaščite

Evropsko sodelovanje in povezovanje za doseganje večje odpornosti na naravne in druge nesreče je vodilo našega predsedovanja. Del tega je tudi izboljšanje učinkovitosti odziva na nesreče večjega obsega iz dveh vidikov. Prvi je nadaljnji razvoj zmogljivosti evropskega nabora civilne zaščite in zmogljivosti rescEU, ki so namenjene usklajenemu in učinkovitemu boju proti resnim čezmejnim zdravstvenim grožnjam, v zdajšnji situaciji predvsem za zajezitev širitve covid-19. Drugi pa je učinkovito usklajevanje mednarodne pomoči s pomočjo okrepljenega Centra za usklajevanje nujnega odziva.

Narava nesreč se spreminja, s tem pa nastajajo nova tveganja, ki zahtevajo prilagojen pristop k njihovemu obvladovanju. Hitra in učinkovita izmenjava informacij in izkušenj ter vključevanje znanstvenih spoznanj v vseh fazah obvladovanja nesreč je pomemben korak k okrepitvi evropskega sistema civilne zaščite. Pričakujemo, da bo Evropska komisija decembra letos zagnala delovanje mreže znanja Unije na področju civilne zaščite kot osrednji mehanizem za povezovanje vseh deležnikov in širjenje znanja za doseganje večje odpornosti pred naravnimi in drugimi nesrečami.