Skoči do osrednje vsebine

Ključni rešitvi, ki jih prinašata noveli zakonov sta debirokratizacija postopkov in digitalizacija podatkov in procesov

Minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak je skupaj z državnim sekretarjem Robertom Rožacom in generalnim direktorjem Direktorata za prostor, graditev in stanovanja in Georgijem Bangievim na novinarski konferenci predstavil ključno vsebino novega Gradbenega zakona in Zakona o urejanju prostora, ki ju je danes sprejela vlada. Ključni rešitvi, ki jih prinašata noveli zakonov sta debirokratizacija postopkov in digitalizacija podatkov in procesov.

Namen sprememb je učinkovitejše vodenje postopkov priprave prostorskih aktov na državni in lokalni ravni ter učinkovitejšega vodenja zemljiške politike  kot ključnih elementov za doseganje trajnostnega prostorskega razvoja.

Možnost pridobitve gradbenega dovoljena po skrajšanem ugotovitvenem postopku v roku 30 dni

Predlagani nov Gradbeni zakon uresničuje cilje administrativne razbremenitve in pospešitve trajnostnega gospodarskega razvoja na način uveljavljanja učinkovitega in kvalitetnega izvajanja postopkov ter prilagoditve časovnih okvirjev z vpeljavo elementov digitalizacije. S prenovo se nadgrajuje dosedanje uveljavljene postopke. Na podlagi ugotovljenih pomanjkljivosti in napak se popravlja in dopolnjuje obstoječe normativne rešitve, tako da bo mogoče hitrejše in učinkovitejše izvajanje postopkov v zvezi z gradnjo pri enakem zagotavljanju varovanja javnih interesov ter pravne varnosti vseh udeležencev pri graditvi.

Izboljšave:

  • Možnost pridobitve gradbenega dovoljena po skrajšanem ugotovitvenem postopku v roku 30 dni v skladu z Zakonom o upravnem postopku (ZUP) ter njihova obravnava prek državnega oblaka eProstor ter eGraditev. Izdajo gradbenega dovoljenja v krajšem roku omogoča dejstvo, da Upravna enota (nič več) ne preverja skladnosti s prostorskim aktom,
  •  zakon ponovno omogoča možnost, da investitor na lastno odgovornost lahko začne z gradnjo tudi že po dokončnosti gradbenega dovoljenja, kadar gre za objekte, ki niso objekti z vplivi na okolje,
  • podjetniki bodo lahko začasno - do tri leta poleg obstoječih objektov postavili skladišča, potem pa po potrebi pridobili gradbeno dovoljenje za stalen objekt na tem mestu,
  •  uvedba »manjše rekonstrukcije«, kar premošča vrzel med vzdrževalnimi deli in rekonstrukcijo, gre za dela, kjer ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja in zadošča že izjava strokovnjaka
  • ,odmera komunalnega prispevka se izvede po pridobitvi gradbenega dovoljenja - pred začetkom gradnje (ta določba se ne uporablja takoj, ampak po vzpostavitvi elektronskega poslovanja),
  •  inšpekcijski nadzor nad nezahtevnimi objekti lahko izvajajo tudi občinske inšpekcije,
  •  kot novost se pod določenimi pogoji ponuja možnost uporabe materialov in proizvodov, ki so bili že v uporabi, s čemer se sledi načelom trajnostnega in krožnega gospodarstva,
  •  omogoča se pridobivanje uporabnega dovoljenja za enostanovanjske hiše na lažji in cenejši način; prav tako se omogoča pridobivanje samo uporabnega dovoljenja za objekte, ki so bili pred letom 1998 zgrajeni z gradbenim dovoljenjem, a brez uporabnega dovoljenja,
  •  ohranjajo ter deloma dopolnjujejo se določbe, ki se nanašajo na legalizacijo in sicer tako, da se omogoči legalizacija tudi za dele objekta; hkrati je jasno določeno, da mora biti nelegalen objekt dokončan, da je mogoče izdati odločbo o legalizaciji, ki se šteje za uporabno dovoljenje,
  •  omogoča se lažje pridobivanje dovoljenja za objekt daljšega obstoja (za objekte, ki so bili zgrajeni pred 1.1.2005),
  •  vzpostavlja se pravna fikcija izdanega uporabnega dovoljenja za vse enostanovanjske stavbe, ki so bile zgrajene v skladu z gradbenim dovoljenjem pred 1. 6. 2018 in so ustrezno evidentirane,
  •  za primere, ko je treba zaradi naravne in druge nesreče (npr. požara) poškodovan objekt čim prej sanirati, se uvaja možnost vzpostavitve v prvotno stanje le na podlagi prijave začetka gradnje,
  •   vzpostavlja se dodatna pravna podlaga za poslovanje v elektronski obliki (eGraditev).

Spremembe na področju prostorskega načrtovanja, ukrepov zemljiške politike ter zagotavljanja finančnih sredstev zemljiške politike

Ključne spremembe, ki jih prinaša nov zakon o urejanju prostora (ZUreP-3) bodo na področju prostorskega načrtovanja, ukrepov zemljiške politike ter zagotavljanja finančnih sredstev zemljiške politike, in sicer vse z namenom učinkovitejšega vodenja postopkov priprave prostorskih aktov na državni in lokalni ravni ter učinkovitejšega vodenja zemljiške politike kot ključnih elementov za doseganja trajnostnega prostorskega razvoja.

Novi zakon prinaša projekten pristop pri sprejemanju prostorskih aktov. Pri državnih prostorskih načrtih bo ustanovljena projektna skupina, tako da bo delo potekalo hkrati med vsemi strokam, postopki načrtovanja posegov v prostor in postopki pridobivanja gradbenega dovoljenja bodo tekli kontinuirano, v nekaterih primerih pa tudi  vzporedno. Postopek celovite presoje vplivov na okolje in postopek priprave prostorskih izvedbenih aktov bosta integrirana tako za državne kot za občinske prostorske akte.

ZUreP-3 tako vpeljuje:

  • spremembe nekaterih definicij za boljšo in skladnejšo uporabo v zakonu;
  • spremembe nekaterih temeljnih pravil državnega prostorskega reda za načrtovanje na občinski ravni (širitev ureditvenih območij naselij, druga ureditvena območja, posamična poselitev);
  • nove naloge občinskega urbanista na področju izdajanja mnenj o skladnosti s prostorskimi akti v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in razširitev oseb, ki lahko opravljajo naloge občinskega urbanista;
  • na zakonski ravni se določa vrste prostorskih aktov za katere je obvezna celovita presoja vplivov na okolje (strateški prostorski akti, OPN. DPN in Uredba o najustreznejši varianti)
  • uvaja se integracija postopka celovite presoje vplivov na okolje in priprave prostorskih izvedbenih aktov;
  • manjše spremembe pri vsebinah in postopku sprejetja regionalnega prostorskega plana;
  • uvaja se projektni način vodenja pri državnem prostorskem načrtovanju z vzpostavitvijo projektne skupine;
  • dodaja se nov »delni združen postopek«, ki omogoča dodaten način sočasne priprave državnih prostorskih izvedbenih aktov in izdaje celovitega dovoljenja;
  • postopkovne olajšave za postopek priprave OPN, OPPN in odloka o urejanju naselij in krajine;
  • nov postopek tehnične posodobitve prostorskih izvedbenih aktov za zagotavljanje skladnosti z njihovimi geodetskimi podlagami;
  • dodaja se nova lokacijska preveritev za namen legalizacije, manjše vsebinske in rokovne spremembe postopka lokacijske preveritve in sprememba njenega statusa v prostorski akt;
  • boljšo sistematiko členov glede opremljanja stavbnih zemljišč;
  • jasnejšo opredelitev opremljenega zemljišča in samooskrbe;
  • spremembe pri pogodbi o opremljanju zaradi uskladitve s finančnimi predpisi na način, da se na območjih, kjer se opremljanje izvaja na podlagi pogodb o opremljanju programi opremljanja ne sprejemajo in da se komunalni prispevek za novo komunalno opremo na teh območjih ne odmerja;
  • boljšo sistematiko členov glede komunalnega prispevka, podrobnejša opredelitev primerov v katerih pride do odmere komunalnega prispevka in uskladitev odmere komunalnega prispevka z Gradbenim zakonom na način, da so jasno določene obveznosti plačila komunalnega prispevka za črnograditelje;
  • uporaba predpisa, ki določa povprečne stroške opremljanja se dopušča tudi za občine, ki še vedno odmerjajo komunalni prispevek na podlagi starih odlokov, sprejetih po predpisih veljavnih pred uveljavitvijo ZUreP-1;
  • dopolnitev določb glede komunalnega prispevka;
  • uvaja se dodaten način izkazovanja javne koristi v razlastitvenih postopkih, kadar je to potrebno zaradi odstopanj v fazi podrobnejšega projektiranja;
  • spreminja se določbe o predkupni pravici države in občin;
  • uvaja se postopkovne olajšave za vzpostavitev grajenega javnega dobra ter ponovno uvaja prehodne rešitve za urejanje tega statusa,kadar gre za grajeno javno dobro, ki doslej ni bilo urejeno;
  • dodajata se dve novi zbirki v prostorskemu informacijskemu sistemu, namenjeni vodenju območij pristojnosti različnih organov in organizacij, ki delujejo na področju urejanja prostora in graditve, ter zbiranju strokovnih podlag;
  • spreminjan se način vzdrževanja podatkov v evidenci stavbnih zemljišč, ko bo ta vzpostavljena;
  • skladno z nastajajočimi predpisi na področju evidentiranja nepremičnin se spreminjajo datumi vzpostavitve nekaterih storitev prostorskega informacijskega sistema;
  • spreminja se način zaračunavanja upravne takse pri izdaji potrdil o namenski rabi zemljišča;
  • uvaja se enoten dokument lokacijske informacije, ki vsebuje tudi vsebine potrdila o namenski rabi zemljišča, ki se ga ukinja:
  • izboljšujejo se določbe glede izvajanja nadzora in prekrškovnih pooblastil občine glede vsebin odloka o urejanju naselij in krajine.

  

Splošna predstavitev novel Gradbenega zakona in Zakona o urejanju prostora

Bistvene spremembe novele Gradbenega zakona

Bistvene spremembe novele Zakona o urejanju prostora

Shema DPN

Shema OPN