Skoči do osrednje vsebine

Tretje merjenje inovacijske zrelosti v organih državne uprave. S pomočjo metodologije Copenhagen manual so od letos podatki tudi mednarodno primerljivi

Od letos (sicer že tretje merjenje) inovacijske zrelosti dobiva prenovljeno podobo in ime - Inovacijski barometer. Z uvedbo metodologije Copenhagen manual, ki jo je privzelo že 22 držav (večinoma iz EU), smo tudi v Sloveniji omogočili primerljivost podatkov.

V letošnjem letu smo v merjenje dodatno vključili 3 organe, in sicer Zavod RS za zaposlovanje, Vrhovno državno tožilstvo RS in Urad za nadzor proračuna. Ker gre letos za precej daljši in predvsem podrobnejši spletni vprašalnik, je bil odziv pričakovano nižji kot v preteklih letih. Kljub temu pa so v celoti na vprašanje odgovorili 1.003 javni uslužbenci, kar še vedno predstavlja zadovoljiv odziv.

Priloga je infografika s ključnimi podatki o izsledkih merjenja inovacijske zrelosti.

Infografika inovacijske zrelosti | Avtor MJU Inovativen.si

1 / 2

Največji prirast odgovorov smo beležili na Uradu Vlade RS za komuniciranje in Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, največji upad pa na Ministrstvu za notranje zadeve, Ministrstvu za zdravje in Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

Tudi letos smo inovacijsko zrelost merili v treh segmentih:

  • vzpostavitev in podprtost procesa inovacijam,
  • odnos, znanja in veščine zaposlenih s področja inovativnosti in
  • odnos in podpora vodstva do področja inovativnosti.

Pri izpolnjevanju spletnega vprašalnika za leto 2020 (glede na leto 2019) zaznavamo prirast povprečnih vrednosti na naslednjih nivojih: 

  • največ, za kar 10 odstotnih točk višja povprečna ocena pri trditvi, da organizacije omogočajo sodelovanje zaposlenih pri predlogih za izboljšave in da podpirajo in spodbujajo zaposlene k oblikovanju idej, rešitev in načinov dela; 
  • za 2 odstotnih točk višja povprečna ocena pri trditvi, da organizacije dovolj vlagajo v usposabljanja in izobraževanja ter v razvoj novih znanj in veščin ter da spodbujajo zaposlene k sodelovanju in izmenjavi znanj in praks; 
  • za 3 odstotnih točk višja povprečna ocena pri trditvi, da organizacije prispevajo k širšim razpravam o inovativnih pristopih v javnem sektorju. 
  • za 4 odstotne točke je višja povprečna ocena pri trditvi, da imajo zaposleni priložnost za preizkus novih idej tudi v kolikor obstaja možnost neuspeha, pri čemer vodstvo spodbuja uvajanje sprememb in eksperimentiranja. 

Pri izpolnjevanju spletnega vprašalnika za leto 2020 (glede na leto 2019) obenem zaznavamo padec povprečnih vrednosti na naslednjih nivojih: 

  • za 1 odstotno točko je nižja povprečna ocena pri trditvi, da vsi zaposleni pri posamezni organizaciji dajejo predloge za izboljšave in ne samo vodstvo, pri čemer pa se žal ti predlogi še vedno premalokrat presojajo in večkrat niso upoštevani; 

Povprečne ocene so glede na najrazvitejše države z močno razvito in izraženo inovacijsko kulturo in zrelostjo še vedno sorazmerno nizke.  

Analiza kaže, da je večina anketirancev za rešitve, ki so jih razvili na svojem organu, slišalo znotraj svoje organizacijske enote organa ali pa preko sodelovanja na konferencah, seminarjih, tečajih,... Večina zaposlenih ideje črpa le znotraj svojega delovnega okolja, občutno manj pa se jih za to obrača na strokovno literaturo in spletne strani. Kljub temu, da močno spodbujamo poslovno mreženje in deljenje dobrih praks med zaposlenimi, je pomembno, da zaposleni ideje za rešitve iščejo več  tudi na drugačne načine (mediji, družbena omrežja, splet, strokovna literatura). 

Hkrati pa ugotavljamo, da je le 41 % anketirancev svojo novost ali izboljšavo dejansko promoviralo in s tem poskrbelo, da se lahko ponovno uporabi. V prihodnjih letih tako nameravamo spodbujati širjenje dobrih praks na različne načine, predvsem preko okrepljene promocije in z dodatnim spodbujanjem mreženja in deljenja dobrih praks, tudi preko baze znanja, ki jo nameravamo vzpostaviti. 

Velik manko smo zaznali tudi na področju evalvacije (ocene) novosti oziroma izboljšav. Le 23 % vprašanih je namreč svojo novost ali izboljšavo evalviralo in s tem dobilo vpogled v možnosti za dodatne izboljšave. Zavedati se je potrebno, da so evalvacije ključne, če želimo inovacije izboljševati, da bodo učinkovito služile uporabniku. S pomočjo rezultatov, pridobljenih tekom evalvacij, je namreč ob pravilni interpretaciji napredek lahko zelo hiter in znaten. 

V prihodnjih letih se bomo na projektu Inovativen.si še dodatno (poleg vsakoletnega merjenja inovacijske zrelosti) preko srečanj ambasadorjev inovativnosti in inovacijske skupnosti posvetili iskanju dobrih praks po organih. Te bomo preko platform še naprej delili med ambasadorji in ostalimi ključnimi deležniki. Obenem bomo posebno pozornost namenili tudi organom, kjer se je povprečna ocena znotraj posameznih segmentov znatno znižala oziroma se je znižal delež odziva pri reševanju spletnega vprašalnika. Pri teh organih bomo z dodatnim osveščanjem in predstavitvijo primerov dobrih praks trenutni trend skušali preobrniti navzgor.