Predsednik vlade Janez Janša je udeležence zasedanja uvodoma nagovoril, nato pa je sledila kratka razprava o ključnih nalogah slovenskega predsedovanja Svetu EU in okrevanju ter odpornosti glede COVID-19.

Kot je poudaril premier se Slovenija v tem trenutku intenzivno pripravlja na predsedovanje na vseh ravneh. Junija 2020 smo sprejeli 18-mesečni program tria, ki so ga skupaj pripravile Nemčija, Portugalska in Slovenija, pri čemer so glavni cilji in naloge: odpornost, okrevanje in strateška avtonomija EU; Konferenca o prihodnosti Evrope; unija evropskega načina življenja, vladavine prava in enakih meril za vse; verodostojna in varna Evropska unija, sposobna zagotavljati varnost in stabilnost tudi v svoji soseščini: poudarek na Zahodnem Balkanu. Glavni cilj Slovenije bo v tem času prispevati k odpornosti EU zdaj in v prihodnosti.

Kot je poudaril premier bo v okviru prve prednostne naloge Slovenija nadaljevala tudi prizadevanja za oživitev evropskega gospodarstva, pri čemer se bo naše delo osredotočilo na hitro in učinkovito izvajanje mehanizma EU za okrevanje in odpornost ter instrumenta "Naslednja generacija EU" (Next Generation EU). "Naš cilj je pospešiti digitalno preobrazbo in zeleni prehod," je v nagovoru poudaril premier in dodal, da bodo v ospredju tudi vprašanja v zvezi s podnebnimi spremembami in digitalizacijo. "Slovenija se bo na področju podnebnih sprememb osredotočila na zapleteni podnebno-energetski zakonodajni paket "Pripravljeni za 55", " je dejal predsednik vlade.

Posebno pozornost nameravamo nameniti tako digitalizaciji kot krepitvi kibernetske odpornosti. "Negotove razmere zaradi covida-19 so skupaj s povečano digitalizacijo dodatno razkrile možnost morebitne škode zaradi obsežnega kibernetskega napada za gospodarstvo, demokracijo, kritično infrastrukturo, zlasti v zdravstvenem sektorju, in celo izgube življenj," je izpostavil predsednik vlade in dodal, da bomo spodbujali kibernetsko odpornost zasebnih in javnih subjektov ter načrtovali delo v zvezi s posodobljenim in celovitim evropskim okvirom za upravljanje kibernetskih kriz.

Premier je v povezavi s konferenco o prihodnosti Evrope posebej poudaril pomen vprašanj o tem, kako videti naš enotni trg do leta 2050, kje je EU v svetovni konkurenci, kakšno znanje in katere spretnosti potrebujemo po 20 letih, kako pretvoriti šolske sisteme v sisteme vseživljenjskega učenja.

Predsednik vlade se je tudi zahvalil vsem članom BusinessEurope za njihove prispevke k prizadevanjem EU za oživitev industrije. "Prepričan sem, da nam bo v medsebojnem dialogu z drugimi industrijskimi deležniki, državnimi organi in civilno družbo uspelo narediti gospodarstvo EU odporno in še bolj konkurenčno na svetovni ravni," je zaključil premier Janez Janša.