Skoči do osrednje vsebine

Grmek Košnik: Pripravljeni moramo biti na dolgoročno spoprijemanje z ukrepi

Na novinarski konferenci je danes sodelovala predstavnica NIJZ OE Kranj Irena Grmek Košnik, uvodoma pa je Maja Bratuša predstavila epidemiološko sliko v državi.

Posnetek novinarske konference

Povedala je, da se razmere v državi se še naprej izboljšujejo. 7-dnevno povprečje se približuje meji, postavljeni za prehod v zeleno fazo Načrta sproščanja ukrepov, tj. 300 povprečnih okužb v zadnjih sedmih dnevih. Danes to povprečje znaša 309.

Trenutno je v Sloveniji pet regij obarvanih rumeno. To so Primorsko-Notranjska, Osrednjeslovenska, Jugovzhodna Slovenija, Obalno-Kraška in Zasavska regija. Ostalih sedem regij je obarvanih zeleno.

Tudi število aktivnih primerov okužbe s COVID-19 se še naprej znižuje. Trenutno je aktivnih okužb v državi 5.360. Zagotovo je to tudi posledica vedno večjega števila cepljenih proti COVID-19. S prvim odmerkom je bilo doslej cepljenih 633.571 oseb, z dvema pa 341.055.

Sicer pa je bilo včeraj skupaj opravljenih 3.558 PCR testov in 44.113 hitrih antigenskih testov. S PCR testi je bilo potrjenih 326 novih okužb.

Tudi razmere v bolnišnicah se še naprej počasi izboljšujejo, je poudarila Bratuša. Danes je tako zasedenih 295 postelj na kovid oddelkih, od tega 92 na oddelkih intenzivne terapije.

Na novo je bilo včeraj v bolnišnice sprejetih 20 pacientov, iz bolnišnic pa je bilo odpuščenih 38 oseb. Življenje so izgubile 3 osebe.

Grmek Košnik: Stanje v Evropi in pri nas se umirja

Grmek Košnik je predstavila epidemiološke razmere v svetu, Evropi in Sloveniji.  Svetovna  zdravstvena organizacija poročala do 24. maja 2021 o 167 milijonih  potrjenih primerov okužb, 3.5 milijon smrti.

V ZDA 66 milijonov okužb, v Evropi 54 milijonov, JV Azija 30, Bližnji vzhod skoraj 10 milijonov, Afrika 3,5 milijonov, Zahodni Pacifik skoraj 3 milijone. Za to obdobje SZO poroča o smrti v ZDA 1,6 milijona, v Evropi 1,1 milijona, JV Aziji 372 tisoč, Afriki 86 tisoč, Zahodni Pacifik 43 tisoč.

Po predvidevanjih strokovnjakov je smrti 2 do 3x več, kot je poročano. Spodbudna informacija je, da smo v tem obdobju že uporabili milijardo in pol doz cepiv, je poudarila predstavnica NIJZ.

A položaj v Evropi se vseeno izboljšuje. Trendi številnih kazalnikov so v več državah stabilni ali se zmanjšujejo. Absolutne vrednosti več kazalnikov, tudi zasedenost bolnišnic in ICU, ostajajo visoke, kar kaže na razširjen prenos.

V Evropi je do konca tega tedna v populaciji oseb nad 18 letom starosti prvo dozo cepiva prejelo 34,2 odstotka prebivalcev in se še povečuje.

V dveh državah (Danski in v Grčiji) stopnje okužb naraščajo, večinoma pa po Evropi upadajo. Stopnje okužb so odvisne od več dejavnikov, med katerimi je tudi stopnja testiranja. Najvišjo stopnjo testiranja ima trenutno Danska, sledijo ji Ciper, Grčija in Češka. Med 22 državami z visoko 14-dnevno stopnjo smrtnosti COVID-19 (vsaj 10 na milijon) so opazili povečanje v Latviji. V 22 državah pa je viden stabilen ali padajoč trend smrtnosti v trajanju 1–8 tednov.

Potrjeni primeri po regijah (na 100.000 prebivalcev) sedem dnevno povprečje  kažejo na to, da tudi v Sloveniji počasi prehajamo iz rumene  v zeleno  fazo. Krivulje okužb sedemdnevnega povprečja po regijah postajajo vedno bližje in skupaj prehajamo v zeleno fazo. Zemljevid občin, ki kaže deleže okuženih v sedmih dneh postaja vedno bolj rumen. Najverjetnejši vir okužbe ostaja lokalni vir. Ker se približujemo zeleni fazi, je Grmek Košnik poudarila, da je po načrt sproščanja ukrepov za zajezitev covid-19 predvideno, da bomo prišli v zeleno barvo, ko bo dnevnih primerov manj kot 300.

Pogled naprej: scenariji za pandemijo COVID-19

Pandemijo v različnih državah spremljajo različni odzivi. Prišlo je do izjemen napredek v znanosti v razumevanju virusa SARS-CoV-2 in razvoju cepiv proti covid-19. Še vedno pa obstaja negotovost. Kaj se bo zgodilo v prihodnje, je po mnenju Grmek Košnik je odvisno od:

  • ukrepov in njihovega upoštevanja
  • odločitev vlad o tem, kako se odzvati na pandemijo,
  • napredka pri razvoju cepiv in zdravljenju
  • znanosti, ki se osredotoča kako končati o pandemijo in se naučiti, kako zmanjšati vplive prihodnjih zoonoz
  • tega, v kolikšni meri se lahko združi mednarodna skupnost v prizadevanjih za nadzor nad COVID-19.

Trenutno že vemo, da dolgotrajno zaščito nudi le velika precepljenost prebivalstva (60 % in več) ter da je zelo tvegano, če se ukrepi, kot so nošenje mask, fizično distanciranje, zračenje in higiena rok opustijo prezgodaj.

Države, skupnosti in posamezniki moramo biti pripravljeni na dolgoročno spoprijemanje z ukrepi, je poudarila predstavnica NIJZ, ki pa nam vseeno omogočajo kolikor toliko normalno življenje.

SARS-CoV-2 verjetno nikoli ne bo mogoče globalno izkoreniniti, ker ima virus rezervoar pri živalih in ker ni mogoče doseči popolne stopnje imunske zaščite. Nobena država tako ni varna, dokler niso varne vse države, je poudarila Grmek Košnik in dodala, da nas bo samo globalni pristop k dobavi cepiv vrnil prejšnjo normalnost.

Novega koronavirusa verjetno ne bo mogoče nikoli več globalno izkoreniniti, zato moramo razviti trajne strategije za spopadanje z endemičnimi boleznimi.

Možnih je več scenarijev, Grmek Košnik je omenila dva:

  • scenarij1: nova generacija cepiva covid-19 bo učinkovita proti vsem različicam SARS-CoV-2. Virusni nadzor se bo učinkovito izvajal v vseh državah, s čimer bi dosegli globalni nadzor.
  • scenarij 2: pojavljanje različic SARS-CoV-2, ki imajo sposobnost izogibanja imunosti proti cepivom. Nanje se bodo bogate države verjetno odzvale s hitro proizvodnjo prilagojenih  cepiv, imunizacijo bi bilo treba ponavljati, prav tako bi bilo treba izvajati nacionalni nadzor. Preostali svet, ki ne bo sposoben tako hitre prilagoditve, pa se bo boril s ponavljajočimi se valovi.

Pandemije se vedno končajo

A vendarle – pandemije se vedno končajo, je dejala Grmek Košnik. V določenem trenutku se bo tudi ta virus pridružil peščici človeških koronavirusov, ki povzročajo prehlade. Izkušnje z zadnjimi štirimi pandemijami kažejo, da virusi v letu in pol ali dveh po nastanku preidejo iz pandemičnih povzročiteljev v endemične vire bolezni. Toda vse te pandemije so bile pandemije gripe. Drugačen patogen, ki smo mu sedaj priča, bi lahko pomenil, da bomo videli drugačen vzorec.

Ob koncu je predstavnica NIJZ poudarila, da epidemija kljub umirjanju še ni končana. Še naprej je treba spoštovati ukrepe, spodbudila je tudi k cepljenju.