Predsednik vlade Janez Janša je v uvodu poudaril, da je epidemija razpravo o prihodnosti evropskega kontinenta zamaknila v čas slovenskega vodenja Svetu EU, kar pred nas postavlja dodatne izzive. Današnja uvodna razprava je uvod v številne okrogle mize, izmenjavo mnenj in stališč, ki jih bomo organizirali do konca leta. Nekatere od teh bodo zgolj v smislu nacionalne razprave, druge pa bodo organizirane tudi širše, kjer bodo sodelovali tudi predstavniki drugih evropskih držav.

Razprava je delno določena s strateško agendo EU, je pojasnil predsednik vlade. Tako bo razprava v tistem delu, kjer bodo institucije EU vplivale na vsebino razprave, osredotočena na zeleni in digitalni prehod. Gre za strateško agendo, ki bo spremenila naš način življenja in bo vplivala na to, kako bomo živeli v prihodnjem desetletju.

Epidemija je odprla tudi dve novi temi. Prva je vprašanje odpornosti. Kot je dejal Janša, smo nemškemu in portugalskemu predsedstvu predlagali dve dodatni prioriteti - kibernetsko varnost in odpornost - graditev evropske odpornosti za boljši spopad z epidemijo. Ta je postala eno od osrednjih tem v Evropi, kjer se pripravlja vrsta aktov. Poudaril je, da so številne teme, kjer v EU ni velike enotnosti. Taka tema je razprava o lastnih virih EU. V obravnavi sta tudi dva akta, in sicer direktiva o digitalnem trgu in direktiva o digitalnih storitvah. Premier meni, da je davek na digitalne storitve za prihodnost zelo verjetno eden ključnih mehanizmov za lastne vire EU. Ob tem je opozoril, da nobena država sama tega davka ni sposobna učinkovito pobrati oziroma ga vključiti v lastne finance, ker gre za globalno zadevo, zato se moramo o tem dogovoriti v okviru EU in doseči dogovor tudi znotraj svetovne trgovinske organizacije. Vprašanje, ki bo po njegovem prepričanju odmevalo, je tudi vprašanje večinskega odločanja pri zunanjepolitičnih temah, kjer so zelo različni pogledi. Na mizo pa bo treba dati še razpravo o demografski sliki EU, ki je strateški problem, razprave pa se v zvezi s tem po mnenju premierja preveč omejujejo na vprašanje migracij. Težko smo optimistični, da bi dosegli velike preboje – mogoče jih bomo dosegli le pri vprašanju azila, je poudaril predsednik vlade.

Prepričan je, da mora biti razprava o prihodnosti Evropske unije odprta. To ne sme biti le razprava na vladni ravni, ampak mora biti razprava, kjer lahko sodeluje vsak. Pomembno je, da se ne omejuje tistih, ki imajo morda nekoliko drugačne poglede na prihodnost EU od mainstreama.

Premier Janša je še dejal, da bo naslednji Blejski strateško forum v začetku septembra v celoti namenjen razpravi o prihodnosti EU.

Tudi predsednik republike Borut Pahor si želi, da bi bila razprava čim bolj vključujoča na vseh ravneh. Opozoril je na pomen Konference o prihodnosti  za Slovenijo kot predsedujočo v času Konference. Poudaril je, da zaradi okoliščin v zvezi s pandemijo, pa tudi političnih in varnostnih, od  konference ne pričakuje kar bi si sicer želel, kar si po njegovem tudi zaslužijo državljani in Evropa.

Zavzema se za bolj povezano Evropo, kot je sedaj. Evropo, ki je utemeljena na svojih tradicionalnih načelih, na spravi, spoštovanju človekovih pravic, demokraciji, vladavini prava, svobodi medijev in novih vrednotah, ki so povezane s trajnostno politiko.

Kot je izpostavil si še v času svojega življenja želi, da bi imel možnost izvoliti predsednika ali predsednico EU.

K vsemu temu želi prispevati z organizacijo razprav, ki bi jih imeli na šolah, s strokovnjaki in različnimi javnostmi, ki bi lahko prispevale k izmenjavi čim bolj različnih mnenj.

Spomnil je na pobudo predsednikov držav članic EU ob Dnevu Evrope: Pogovorimo se o Evropi, ki je nastala na njegovo in pobudo italijanskega predsednika Mattarelle. Omenil je tudi, da so na nedavnem vrhu Brdo-Brijuni voditelji sprejeli deklaracijo, v kateri je poziv, da je Zahodni Balkan del razprave o prihodnosti Evrope. Nanizal je še nekaj drugih načrtovanih aktivnosti. Napovedal je, da bo konec meseca na temo prihodnosti Evrope gostil nemškega in portugalskega predsednika.

Predsednik Pahor meni, da razprava o EU nudi tudi priložnost, da se posvetujemo o svoji lastni prihodnosti.

Dr. Dimitrij Rupel je spomnil, da je bila EU od začetka utemeljena na spravi, solidarnosti in sodelovanju. Kasneje se je po njegovem mnenju ideja o tesnejši povezavi začela umikati. Prepričan je, da EU čaka urejanje odnosov med starimi in novimi članicami, postavlja pa se tudi vprašanje reorganizacije. Ob tem je izpostavil pobudo, ki predlaga volitve evropskega predsednika na svobodnih, tajnih, neposrednih in splošnih volitvah. Rupel je poudaril, da EU potrebuje ustavo, če želi postati bolj tesnejša zveza. Kot je opozoril, EU v zadnjem času preizkuša svoje nadnacionalne pristojnosti. Predvsem s kritikami notranje političnih razmer na Madžarskem, Poljskem in v Sloveniji. Izpostavil je vprašanje širitve EU proti jugu. Pomemben izziv so države Zahodnega Balkana. Poleg širitve pa velik izziv po njegovem mnenju predstavljajo tudi države evropske soseščine.

Zofija Mazej Kukovič je spregovorila o izzivih, s katerimi smo se soočili v času pandemije. Kot je poudarila, v EU nismo bili pripravljeni na nevarnost, zato bi se po njenih besedah morali znanstveniki in vsa evropska medicina vnaprej pripraviti na morebitne nove epidemije. V teh institucijah nihče ne govori, da gre za zadnjo epidemijo, je opozorila. Poudarila je pomembnost vloge Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni, Evropske medicinska agencije in Agencije za hrano. Mazej Kukovič je omenila ustanavljanje inkubatorja Hera, ki bo združeval vso znanost Evrope na področju nalezljivih bolezni. Ob tem je poudarila pomen digitalizacije. Prepričana je, da bi se morale tudi ženske bolj usmeriti v digitalne vede.

Dr. Ernest Petrič je v uvodu dejal, da je bila EU v 50-ih letih, ko se je začelo evropsko združevanje, zadeva elite. Danes morajo te stvari potekati z udeležbo najširšega dela prebivalstva, je prepričan. Ta razprava je lahko uspešna le, če bomo uspeli pritegniti širok krog razpravljavcev, je med drugim dejal Petrič.

Danes živimo v novi geopolitični razporeditvi sveta. Drugače je razporejena gospodarska moč, drugače finančna moč. Evropa danes ni več edino središče moči in razvoja, je pa še vedno eno od teh središč, je poudaril Petrič.

V novem svetu, ki nastaja, bo v ospredju resno soočanje nacionalnih interesov, kar lahko vodi v resne konflikte interesov. Pomemben izziv za nas je destrukcija okolja (povezana z omejenimi naravnimi viri) ter tudi ohranjanje entitet in identitet, je prepričan. Med drugim je izpostavil demografsko problematiko in varnost Evrope.

Človeštvo pa stoji tudi pred novimi možnostmi. Odpirajo se novi svetovi s poleti v vesolje. Prodori na dno oceanov, prodori na področju umetne inteligence, digitalizacije. Razvoj genetike in medicine.

Izzive Petrič vidi v povezanosti v Evropi in Evropi kot skupnosti suverenih držav ob ohranjanju identitete narodov. Slovenija se po njegovem mora zavedati, da smo del srednje Evrope. Tu je potrebno, da igramo posebno vlogo. Tisti del Evrope, kjer lahko prav tako igramo pomembno vlogo, pa je tudi Zahodni Balkan, je še dodal.

Dr. Matej Avbelj je v nadaljevanju povedal, da je z vidika teorije ustavne evropske integracije Evropa na razpotju. V zadnji desetletjih smo imeli v EU veliko notranjih in zunanjih kriz, ki vse so segle tako globoko, da so zamajale celo same vrednostne temelje evropske integracije. Po drugi strani pa so te krize povzročile, da so bile na institucije Evropske unije prenesene številne pristojnosti, ki tvorijo samo bistvo nacionalnega političnega in demokratičnega procesa, ne da bi o tem potekala širša razprava.

Na razpravi, ki je bila odprta 9. maja, se bomo odločali o treh mogočih scenarijih: ali bomo ubrali reformno pot naprej, ali bomo vzdrževali status quo, ali pa bomo vzpostavili prejšnje stanje, neke vrste postopno dezintegracijo naše povezave. Ob tem je izpostavil, da je Schumanova deklaracija  vrednostni simbolni temelj in dokument evropske integracije. Iz nje izhaja, da so bili cilji evropskega povezovanja trije: prvič, vzpostavitev in ohranitev trajnega miru na evropskem kontinentu; drugič, vzpostavitev ekonomskega blagostanja, in tretjič, učinkovit odziv na geostrateške izzive. Na teh treh temeljih je bila postavljena zasnova evropske federacije.

Avbelj je povedal, da je popolnoma jasno, da niti 70 let po tem, ko je bila Schumanova deklaracija objavljena in predstavljena, njeni cilji še zdaleč niso uresničeni. Niti je ni mogoče nikoli popolnoma uresničiti, kajti izzivi, ki jih naslavlja, so trajni.

Ob tem je izrazil prepričanje, da je najbolj prepričljiva pot naprej reformni scenarij. Trije temeljni politični stebri, na katerih se reformni scenarij lahko razvije in obstane, so: pluralizem, ustavna demokracija, nedržavna federacija.

Ker imamo vsi ljudje enako človekovo dostojanstvo, imamo pravico biti različni. Medsebojno priznavanje te pravice in s tem sprejemanje različnosti pa je bistvo normativnega, etičnega in političnega sistema, ki ga imenujemo pluralizem. Bistvo Evrope in predpostavka njenega dolgoročnega obstoja pa je prav pluralizem.

Izkušnje nas učijo, da je možnost obstoja vsakršnega pluralizma, zlasti političnega, podana samo v pogojih ustavne demokracije. To je tista oblika demokracije, kjer je temeljna vrednota varovanje vsakega posameznika. Pluralizem je ključen za obstoj ustavne demokracije, brez ustavne demokracije pa ni pluralizma. Hkrati pa ustavne demokracije ni brez vladavine prava. Zato je vprašanje vladavine prava pomembno ne le za obstoj držav, kot je Slovenija, temveč tudi za obstoj Evropske unije kot take. Slovenija bi si morala prizadevati, da se na področju vladavine prava vzpostavi vseevropski konsenz.

Hkrati je izpostavil ozaveščanje državljanov glede dejstva, da velika večin predpisov, ki ureja naša življenja v državah članicah, ne nastaja več v nacionalnih parlamentih, ampak v nadnacionalnem demokratičnem političnem procesu, torej na ravni EU.

Dr. Jurij Toplak je uvodoma povedal, da si kot državljan želi Evropske unije, v kateri organi, volitve in sodišča, delajo transparentno in se držijo svojih zavez; kjer vlada pravo in kjer bodo oblasti spoštovale človekove pravice. Prav tako si želi Evropsko unijo, ki zagotavlja svobodo in pluralnost v politični razpravi, pluralnost medijev in EU z močnimi vseevropskimi univerzami, ki bodo vodilne na svetovnem trgu po raziskavanju in izobraževanju.

Predstavil je tudi nekaj svojih predlogov za prihodnost Evrope: transparentnost organov EU, saj transparentnost ustvari zaupanje; Evropska unija naj spoštuje svoje mednarodne zaveze, saj je zgled državam članicam. Nadalje je predlagal, da Evropska unija skrajša razdaljo med ljudstvom in organi EU. EU se sooča s kritikami oddaljenosti od ljudstva. Tako npr. evropski parlamentarci kot edini evropski funkcionarji, izvoljeni neposredno od ljudstva, nimajo zakonodajne iniciative. Le-ta pa bi izboljšala demokracijo, približala Evropski parlament ljudstvu in povečala občutek ljudstva, da so Evropejci. Prav tako se je zavzel za to, da bi EU zagotavljala svobodne in poštene volitve na svojem ozemlju, kar je trenutno prepuščeno državam članicam. EU bi prav tako napredovala, če bi sprejela ukrepe za ustvarjanje pravega razmerja med svobodo in pluralnostjo v politiki, na volitvah in v medijih. Pogoja za demokracijo sta namreč svoboda in pluralnost.

Prav tako je menil, da mora Evropska unija zagotavljati vladavino prava ter na tak način varovati človekove pravice in pravice podjetij, saj so na tem področju velike razlike med tako med obstoječimi članicami, kot med tistimi, ki se EU želijo priključiti. Pri tem bi morala biti EU stroga in od bodoče članice zahtevati, da se potrudi pri spoštovanju in zagotavljanju človekovih pravic.

Nadalje bi bilo potrebno po vsej Evropski uniji objaviti sodbe vseh sodišč. Le z objavo vseh sodb vseh sodišč bodo podjetniki dobili zaupanje v pravni red države in bodo posledično uresničeni cilji enotnega trga. EU bi prav tako morala spodbujati odstranitev ovir na področju skupnega trga dela, torej tiste, ki se nanašajo na zaposlovanje državljanov iz ene države članice v drugi.

Predsednik vlade Janez Janša je v nadaljevanju razprave dejal, da bi morali slediti cilju, da bi Evropa postala cela, svobodna in v miru sama s seboj.

"Verjetno takrat, ko je bil ta cilj postavljen in kasneje na novo definiran, nihče ni pričakoval, da bo velik del tega cilja izpolnjen, in to v času življenja ene generacije ter prav tako v času, ko se je ta cilj postavljal in je bil v velikem kontrastu s tragedijo, skozi katero je šla Evropa v prvi polovici 20. stoletja," je dejal predsednik vlade. Opozoril je, da se je EU v lanskem letu skrčila, saj je iz EU prvič odšla ena članica, in to ne katerakoli članica, temveč tista, ki predstavlja četrtino ekonomije skupnega trga in članica, ki je predstavljala ravnotežje med pretirano regulacijo in zavzemanjem za svobodni trg. "To je spremenilo Evropo in v nasprotno smer od tega cilja je šla tudi degradacija prioritete širitve," je dejal predsednik vlade. Ob tem je spomnil, da je v času, ko je Slovenija vstopala v EU širitev bila prva politična tema v Evropi, zato je tudi uspela. "Od prve širitve naprej pa tega skorajda ni. Vsi vemo, da bo širitev na Zahodni Balkan mogoča takrat, ko bo to dejansko povezano s splošnim motom Evrope in EU, torej Evropa cela, svobodna in v miru sama s seboj, dokler pa bo to le birokratski pogled na širitev, potem bo vsaka malenkost in ovira ta proces zaustavila. Zato je razprava o prihodnosti Evrope tudi razprava o širitvi," je poudaril predsednik vlade Janez Janša. Ob tem je opozoril, da ima Slovenija na Zahodnem Balkanu določeno težo, "zato lahko pomagamo in naša naloga je, da to povežemo skupaj in da to naredimo za eno od prioritetnih tem v Evropi, sicer bo stanje ostalo, kakršno je in to stanje ne obeta velikih premikov."

Besedo je prevzel dr. Dimitrij Rupel, ki je dejal, da se ne zavzema za to, da bi šli v EU s popustom ter da Zahodni Balkan ne bi bil enakopraven z vsemi drugimi državami. Z vključitvijo celotnega Zahodnega Balkana v EU se bodo rešile tudi meje med državami, je poudaril Rupel.

Dr. Ernest Petrič je v nadaljevanju izpostavil lekcijo, ki smo jo vsi dobili na primeru Brexita in ki za Evropsko unijo pomeni izgubo, do katere je prišlo zaradi premalo dialoga. Menil je, da je potrebno več dialoga, da bi se nekateri problemi v posameznih članicah presegli. Zato je pomembno, da tudi Slovenija da pobudo za to, da se probleme rešuje z dialogom.

Nadalje je Petrič izpostavil pomembnost problemov, ki jih ljudje sami čutijo, ter označil uvedbo evra in schengenski sporazum ko odlična ukrepa za krepitev enotnosti ljudi v EU. Menil je, da bi bilo potrebno identificirati tiste praktične stvari, ki bi se lahko urejale na evropski ravni. Ob tem je izpostavil tesnejše povezovanje na temelju soglasja, pluralističnega pristopa ter samostojnih odločitev. Kakršno koli prisiljevanje bi bilo za Evropsko unijo usodno in bi vodilo proč od cilja, ki ga je izrazil Schuman, je dejal.

Zofija Mazej Kukovič je povedala, da če se želi EU bolj približati državljankam in državljanom, bo potrebno veliko napora narediti s strani samih institucij Evropske unije. Poenostavitev administracije mora biti dolgoročni cilj. Prav tako pa mora Slovenija poskrbeti za obstoj slovenskega jezika v EU.

Po mnenju dr. Mateja Avblja jedro Evrope ne moreta biti samo Francija in Nemčija, ampak je to evro območje. Glede nadaljnje širitve EU je dejal, da je pomemben element prožnosti integracije Evropa dveh hitrosti oz. koncentričnih krogov, kar bi lahko bil eden od načinov integracije Zahodnega Balkana, ki ga je treba zaobjeti v evropski prostor.

Dr. Dimitrij Rupel je na to dodal, da bi se Slovenija lahko proslavila, če bi znala izdelati načrt integracije Zahodnega Balkana v EU.

Predsednik države Borut Pahor je poudaril, da »sem kot Slovenec tudi Evropejec, in samo kolikor bom razumel, da je upoštevana moja moja svobodna volja, toliko sem pripravljen na spremembe, ki so pomembne in koristne za vse«. Hkrati je izrazil zaskrbljenost zaradi kričeče odsotnosti živahnega in iskrenega družbeno-političnega dialoga. Poudaril je, da bi ta prostor morali izkoristiti za razpravo v čim širšem krogu o evropskih temah, saj bomo s tem pravzaprav razpravljali o naših temah in naši prihodnosti, kajti Evropa smo mi.

Predsednik vlade Janez Janša je odgovoril, da je namen absolutno odpreti razpravo za vse. Vsem prisotnim se je zahvalil za udeležbo na razpravi o prihodnosti Evrope in izrazil upanje, da se bodo udeležili tudi razprav, ki bodo osredotočene na posamična odprta vprašanja in probleme, mdr. tudi v okviru Blejskega strateškega foruma v začetku septembra.

Predsednik vlade je ob tem tudi najavil, da bo 6. oktobra 2021 na Brdu pri Kranju potekalo neformalno zasedanje Evropskega sveta, katerega del bo tudi posvet z voditelji držav članic Zahodnega Balkana. Ob tem se je zavzel za t. i. širitev EU velikega poka oz. hkratni vstop vsaj treh držav Zahodnega Balkana v EU.