Področje delovanja novoustanovljenega strateškega sveta je zastavljeno zelo na široko, je dejala, cilj pa je jasen. S svojimi predlogi želijo člani sveta prispevati k oblikovanju preglednega, pravičnega in enostavnega sistema, ki bo ljudem zagotavljal čim višjo stopnjo socialne varnosti.

Izzive slovenske socialne politike je Tomc uvodoma postavila v širši kontekst ciljev socialne Evropske unije: vsaj 78-odstotna stopnja zaposlenosti, vsaj 60 odstotkov odraslih udeležencev usposabljanj vsako leto ter zmanjšanje števila ljudi, ki jim grozi socialna izključenost ali revščina, za 15 milijonov.

Glede na finančna sredstva, namenjena socialni politiki, je Slovenija marsikje nad evropskim povprečjem, je dejala predsednica strateškega sveta. Za transferje posameznikom in gospodinjstvom je bilo v letu 2020 iz državnega proračuna namenjenih 1.966,1 milijonov evrov (46 % več kot leta 2010), kar je do sedaj največji znesek, ki je bil kadar koli namenjen za transferje iz državnega proračuna. Slovenija je sicer uvrščena med države z najnižjo stopnjo tveganja. Podatki kažejo, da pokojnine in socialni transferji k temu zelo pripomorejo. Kar pa nas pri tem mora skrbeti, je poudarila Tomc, pa je veliko neskladje med stopnjo tveganja revščine med starejšimi od 65 let (še posebej med žensko populacijo), ki je med najvišjimi v Evropi, in stopnjo tveganja revščine med mlajšimi od 64 let, ki je med najnižjimi v Evropi.

Kot enega konkretnih predlogov je izpostavila vzpostavitev preglednejšega sistema podatkov o socialnih transferjih, ki bi po njenem mnenju lahko bil prvi korak k bolj preglednemu in pravičnemu sistemu. Prav tako pa je omenila, da bi bilo koristno, če bi vsi upravičenci enkrat letno dobili informativni izračun, koliko so dobili od države v neposrednih plačilih ali v opustitvi obveznosti plačila, saj bi na ta način krepili ozaveščenost in tudi odgovornost ljudi, ki so deležni takih pomoči.

Udeležence Strateškega sveta nagovorila tudi predsednik vlade Janez Janša in minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Cigler Kralj

Predsednik vlade je izpostavil nedavni socialni vrh na Portugalskem in omenil socialni dialog kot enega ključnih stebrov evropskega načina življenja. Evropa prisega na socialno tržno gospodarstvo, za katerega je socialni dialog nujen. Poudaril je, da bo na socialno politiko odločilno vplival zeleni in digitalni prehod. Slovenija je marsikje nad evropskim povprečjem, "sivo sliko" pa predstavljajo starejši ljudje z nizkimi pokojninami. Tej kategoriji ljudi, ki so v stiski, moramo posvečati posebno skrb, je izpostavil predsednik vlade.

Minister Cigler Kralj je pozdravil ustanovitev strateškega sveta. Poudaril je, da bo zunanji strateški pogled zelo koristen, saj je ministrstvo še posebej sedaj v času epidemije, pogosto preveč storilnostno naravnano. V epidemiji se je ministrstvo za socialne zadeve dobro odzvalo, pomagalo blažiti socialne stiske na trgu dela, ranljivim skupinam. Nekateri protikoronski ukrepi, npr. okrepitev kadrov v DSO, bodo veljali še do 2. polovice naslednjega leta, s čimer bo premoščeno tudi obdobje do sprejema zakona o dolgotrajni oskrbi.

Minister je v uvodu tudi omenil, da je socialna politika tudi del koalicijske pogodbe. Izpostavil je zavezo ločitve družinske in socialne politike v smeri krepitve ene in druge, nujnost poenostavitev sistema in predpisov in popravo nekaterih krivic v pokojninski zakonodaji.

Ključne teme v razpravi: programi za pomoč družinam, umestitev dolgotrajne oskrbe v lokalno okolje, aktivacijski programi za dolgotrajne prejemnike denarnih pomoči

Razprave so se udeležili skoraj vsi člani sveta. Večinsko so pozdravili ustanovitev in se strinjali, da je analiza delovanja socialne politike pri nas nujna. Ker pokrivajo zelo različna področja, njihovi predlogi pokrivajo zelo širok spekter ukrepov socialne politike. Številni so izpostavili nujnost boljšega nadzora nad prejemanjem denarnih pomoči, zaradi grožnje socialne izključenosti pa so še posebej problematizirali dolgotrajnejše prejemanje pomoči. V razpravi so prišla do izraza tudi opažanja s terena, da je epidemija v številnih družinah povzročila oz. okrepila velike stiske, stroka zaznava več alkoholizma, pa tudi fizičnih in psihičnih zlorab. Zato so pozvali k nujnemu ukrepanju in oblikovanju programov pomoči za družine.

Razpravo je začel dr. Jaka Cepec z Ekonomske fakultete, ki je izpostavil nujnost beleženja medregionalnih razlik v državi, saj je v nekaterih delih države tveganje za revščino bistveno večje kot v drugih. Predlagal je ustanovitev enotnih točk po vzoru e-vem, kjer bi država posamezniku aktivno pomagala pridobiti vse socialne transferje, ki mu pripadajo. Za dober informacijski podporni center z neodvisnim svetovanjem in pravno pomoč se je zavzela tudi Patricija Čular z občine Brežice. Dr. Vlado Dimovski z Ekonomske fakultete se je strinjal, da socialni sistem potrebuje določeno stopnjo modernizacije, menil pa je, da bi morali več pozornosti nameniti tudi pridobivanju evropskih sredstev na tem področju. Tomaž Merše je bil kritičen do dejstva, da so v socialnem sistemu premešani ukrepi socialnega varstva in družinske politike, nič pa ni demografskih ukrepov. Poudaril je tudi, da bi morebitne zlorabe sistema socialnih transferjev morala odkrivati Finančna uprava in ne centri za socialno delo.

Dr. Liljana Rihter s Fakultete za socialno delo je menila, da bi lahko strateški svet prispeval k bolj usklajenemu delovanju področja socialne varnosti, socialnega varstva, družinske politike in politike na področju dolgotrajne oskrbe itd. Eden ključnih izzivov je po njenem mnenju analiza ciljev socialne politike, tako splošnih kot tudi specifičnih po posameznih področjih, predvsem pa je poudarila, da si je treba ob tem tudi odgovoriti na vprašanje, ali je socialna politika investicija v družbo na dolgi rok ali je le strošek, ki odvzema sredstva drugim sistemom.

Direktorica inštituta za dolgotrajno oskrbo dr. Alenka Oven, Jože Ramovš z Inštituta Antona Trstenjaka in še nekateri drugi razpravljavci so se osredotočili na področje dolgotrajne oskrbe. Vsi so pozdravili skorajšnji sprejem zakona na tem področju ter izpostavili, da je trenutni sistem prezapleten sistem, brez ustreznih meril oskrbe, financiranje pa obremenjuje več generacij, pomanjkanje kadra je kritično. Alenka Oven je tudi izpostavila, da v državi sploh nimamo podatka, koliko ljudi dejansko potrebuje to oskrbo, Jože Ramovš pa nujnost umestitve tovrstne oskrbe v majhne skupnosti in lokalno okolje

Dr. Andreja Poljanec in direktorica CSD Gorenjska Urška Repar Justin sta opozorili na številne stiske, s katerimi se soočajo družine, in pozvali k oblikovanju in povečanju vlaganj v programe pomoči družinam. Obe sta poudarili, da je epidemija izjemno poslabšala razmere na terenu: Repar Justin je na eni strani izpostavila povečan problem odvisnosti in fizičnega nasilja, Poljanec pa stiske in izgorelost zaposlenih v socialnem skrbstvu. Slednja je tudi izpostavila, da je mladim in otrokom na voljo premalo koncesionarnih oblik pomoči.

Direktorica Območne službe Trbovlje Zavoda za zaposlovanje Vilma Strniša je izpostavila področje brezposelnosti. Poudarila je, da socialni transferji sicer pomagajo, da ljudje lažje prebrodijo brezposelnost, vendar pa jih ne zvabijo v zaposlitev. Predlagala je, da bi država več sredstev namenila družbeno-koristnemu javnemu delu. Na ta način bi dolgotrajno brezposelnim pomagali h ponovni vključitvi v trg dela, zmanjša se možnost socialne izključenosti, poleg tega pa se jim omogoči, da zaključijo svojo delovno dobo. Spodbudila je tudi k celostni obravnavi dolgotrajno brezposelnih, ki prejemajo socialne transferje.

Mag. Barbara Kobal Tomc z Inštituta za socialno varstvo se je navezala na dr. Rihter in poudarila, da je socialna politika investicija, sodobna država blaginje pa tista, ki vlaga v preventivo; socialno politiko je označila za pomemben kohezivni element družbe. V razpravi je poudarila, da se zelo spreminja razmerje med tistimi, ki so delovno aktivni, in tistimi, ki so »vzdrževani« s socialnimi transferji in se pri tem zavzela za (socialno) aktivacijo in krepitev moči dolgotrajnih prejemnikov denarne pomoči. Vzpostavitev socialne države je označila za enega najpomembnejših civilizacijskih dosežkov.