Skoči do osrednje vsebine

208. dopisna seja Vlade Republike Slovenije

Vlada je na dopisni seji sprejela Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji ter še nekatere druge odločitve.

Vlada je izdala Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji, ki velja od 10. do vključno 16. maja 2021, in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Z namenom omejitev gibanja prebivalstva ter zajezitve in obvladovanja epidemije covid-19 je Vlada RS izdala nov Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji, v okviru katerega se ponovno sproščajo dejavnosti, v skladu z Načrtom sproščanja ukrepov ob pojenjanju pandemije covid-19.

V vseh statističnih regijah se pod tako imenovanim PCT pogojem zaposlenih in potrošnikov (PCT so kratice za prebolevnike, cepljene in testirane) dovoljuje opravljanje gostinske dejavnosti priprave in strežbe jedi in pijač v notranjosti gostinskih obratov. Pri tem je število oseb v zaprtih javnih prostorih, v katerih se izvaja dejavnost ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom, omejeno na 20 m2 na posamezno stranko ali na eno stranko, če je poslovni prostor manjši od 20 m2. Ob tem je treba zagotavljati tudi 20 m2 na posamezno stranko v celotnem trgovskem centru.

Nastanitveni obrati, ki imajo do 60 nastanitvenih enot, lahko ponujajo nastanitvene storitve do 30 nastanitvenih enot, nastanitveni obrati, ki imajo nad 60 nastanitvenih enot, pa lahko po novem ponujajo nastanitvene storitve do 50 % zasedenosti nastanitvenega obrata. Ponujanje apartmajskih nastanitvenih enot je dovoljeno ne glede na število apartmajskih nastanitvenih enot, ki jih nastanitveni obrat ponuja, saj se apartmajske enote razumejo kot zaprt mehurček.

Vir: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

 

Vlada izdala Odlok o omejitvi in načinu izvajanja preizkusov znanja o strokovni usposobljenosti za upravljanje energetskih naprav

V veljavi je Odlok o omejitvi in načinu izvajanja preizkusov znanja o strokovni usposobljenosti za upravljanje energetskih naprav (Uradni list RS, številka 63/21 in 66/21), ki se je izdal v okviru ukrepov omejitve gibanja z namenom preprečevanja širjenja bolezni COVID 19.

Vlada se tedensko seznanja s strokovnim mnenjem Strokovne skupine za zajezitev in obvladovanje epidemije COVID-19 pri Ministrstvu za zdravje o utemeljenosti ukrepov za zajezitev in obvladovanje epidemije nalezljive bolezni COVID-19. Na podlagi tega se izd nov odlok, s katerimi se veljavnost odloka podaljša do 16. maja 2021.

Vir: Ministrstvo za infrastrukturo

Vlada nasprotuje predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača – Koper

Skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim dr. Matejem Tašner Vatovcem (v nadaljevanju: predlagatelji) je Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo predložila predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača‒Koper S predlogom zakona se predlaga predvsem odprava možnosti vstopa drugih držav v lastniško strukturo družbe 2TDK d. o. o. in posledično njihovega sodelovanja pri financiranju izgradnje drugega tira železniške proge Divača-Koper (v nadaljevanju: drugi tir).

Vlada predlogu zakona nasprotuje. Veljavni zakon določa možnost finančnega sodelovanja druge države članice EU pri financiranju izgradnje drugega tira, iz določb pa je razvidno, da namen ni široko odpiranje vrat tujim naložbam v drugi tir, temveč je njen namen ravno nasproten. Z določbo se natančno regulirajo pogoji finančnega sodelovanja, s tem pa se zamejujejo učinki sodelovanja in zmanjšuje nepredvidljivost posledic različnih interesov za delovanje družbe in drugega tira v dolgoročnem koncesijskem obdobju. Pogoji, ki so določeni dokaj strogo, preprečujejo večinsko lastništvo tujega družbenika. Večinski lastnik družbe 2TDK v vsakem primeru ostaja Republika Slovenija. Družbenik je lahko samo druga država in ne zasebni vlagatelj.

Tudi sam način finančnega sodelovanja družbenika (vstop v družbo) ima posledice: sodelovanje je mogoče samo v okviru gospodarske družbe, odvija se po pravilih korporacijskega prava, potencialni družbenik lahko svoje interese uveljavlja zgolj v korporacijskem okviru (kot manjšinski družbenik) in je v tem smislu upravičen samo do pravic, ki mu jih dajejo pravila o delovanju gospodarskih družb. Nenazadnje, pa samo odločitev Vlade Republike Slovenije kot upravičenca za upravljanje kapitalske naložbe ne zadošča. Z družbenikom mora biti sklenjen meddržavni sporazum, ki ga obvezno ratificira Državni zbor.

Odločitev o vstopu drugega družbenika in o pogojih, ki morajo biti ob tem izpolnjeni, sprejmejo poslanci, ki imajo torej možnost da takšno sodelovanje sprejmejo ali zavrnejo. Gre torej za pomembne varovalke, ki se aktivirajo samo v primeru, da se država za to možnost sploh odloči. S stališča pravne varnosti je njihova ohranitev izjemno pomembna.

Vir: Ministrstvo za infrastrukturo

Vlada sprejela soglasje k Predlogu amandmajev k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalezljivih boleznih

Vlada je sprejela soglasje k Predlogu amandmajev k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalezljivih boleznih, ki jih je pripravilo Ministrstvo za zdravje. Predlagani amandmaji sledijo tudi pripombam Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora Republike Slovenije, v novem gradivu št. 1 pa je upoštevana tudi pripomba Ministrstva za notranje zadeve.

Predlogi amandmajev vsebinske narave se nanašajo na:

  • Natančneje določeno vsebino ukrepa karantene in karantene na domu.
  • Ureditev pridobitve izjave o seznanitvi z napotitvijo v karanteno na domu preko informacijske rešitve, kjer bo oseba sama vnesla
  • Določbo, da Vlada RS s predpisom lahko določi obvezo za izpolnjevanje podatkov v informacijski rešitvi pred vstopom v Republiko Slovenijo.
  • Črtanje določbe, da mora oseba ravnati v sladu z navodilom Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) o namenu in načinu izvajanja karantene na domu.
  • Določitev nabora podatkov v predpisu ministra, pristojnega za zdravje iz evidence podatkov o karanteni na domu, ki jo vodi IVZ (NIJZ).
  • Določitev načina vročitve (osebna in na elektronski naslov osebe) izjave o seznanitvi z napotitvijo v karanteno na domu s strani IVZ (NIJZ).
  • Dopolnitev nabora podatkov, ki jih lahko vsebuje evidenca karanten na domu.
  • Natančnejšo določitev posredovanja podatkov v evidenco karanten na domu s strani IVZ (NIJZ) oziroma Policije.
  • Natančnejšo določitev v okviru katerih nalog in pooblastil Policija dostopa do evidence karanten na domu in črtanje dostopa ministrstva, pristojnega za zdravje do te evidence, saj ne izvaja nadzora.
  • Uskladitev prehodnih in končnih določb zaradi določitve informacijske rešitve in podzakonskih predpisov.

Začetek uporabe zakona se prične uporabljati peti dan po uveljavitvi, saj je zamik začetka uporabe potreben zaradi sprejema podzakonskih predpisov.

Vir: Ministrstvo za zdravje