Skoči do osrednje vsebine

Vlada sprejela načrt za okrevanje in odpornost

Na novinarski konferenci o stanju glede bolezni covid-19 so sodelovali minister brez resorja, pristojen za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Zvonko Černač, državna sekretarka v Službi Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Monika Kirbiš Rojs, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Simon Zajc ter Tjaša Žohar Čretnik, direktorica Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano.

Včeraj je bilo skupaj opravljenih 3.937 PCR-testiranj in 34.314 hitrih antigenskih testov. S PCR-testi je bilo včeraj potrjenih 918 novih okužb, kar je 23,3 odstotka. Sedemdnevno povprečje okužb je po danes objavljenih podatkih NIJZ nekoliko višje kakor včeraj in znaša 632. Štirinajstdnevna incidenca znaša skoraj 439 okuženih na 100.000 prebivalcev.

Razmere v bolnišnicah se še ne izboljšujejo, danes je bilo zasedenih še nekoliko več postelj, namenjenih obolelim za novo koronavirusno boleznijo, kakor včeraj, in sicer 636. Tudi na intenzivni terapiji se danes zdravi več bolnikov kakor včeraj, in sicer skupaj 157, kar sta dva obolela za covidom-19 več kakor včeraj.

V bolnišnice je bilo včeraj vnovič sprejetih 80 oseb, 59 jih je bilo iz bolnišnic včeraj odpuščenih. V bolnišnicah je včeraj umrlo šest oseb.

Državni načrt za okrevanje in odpornost

Minister brez resorja, pristojen za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Zvonko Černač in državna sekretarka v Službi Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Monika Kirbiš Rojs sta predstavila državni načrt za okrevanje in odpornost (NOO).

Minister Černač je povedal, da želi Slovenija s predlaganim načrtom za okrevanje in krepitev odpornosti spodbuditi gospodarsko, socialno in ozemeljsko povezanost Evropske unije, kar je mogoče doseči z uravnoteženimi reformami, ki bodo temeljile na zelenem in digitalnem prehodu. Na ta način se bo izboljšala odpornost gospodarstva, s čimer bo mogoče doseči stopnjo gospodarske rasti, kakršno smo imeli pred krizo. To bo Slovenija dosegla z digitalno preobrazbo določenih sektorjev gospodarstva in družbe skupaj z manjšimi upravnimi obremenitvami ter večjo odprtostjo in prožnostjo slovenskega gospodarstva.

Poudaril je, da bodo pomembna obsežna vlaganja v okoljsko, prometno, energetsko, izobraževalno, zdravstveno, socialno in drugo infrastrukturo, kar lahko bistveno prispeva h gospodarski rasti.

Slovenija bo v prvi fazi koristila vsa sredstva, ki so na voljo v okviru nepovratnih sredstev v vrednosti 1,8 milijarde evrov, in nekaj manj kakor 0,7 milijarde povratnih sredstev. Sredstva v okviru načrta bodo namenjena štirim ključnim področjem: 

  • zeleni prehod,
  • digitalna preobrazba,
  • pametna in trajnostna rast ter
  • zdravstvo, socialna varnostin stanovanjsko področje.

Vlada se je osredotočila na projekte, ki so uresničljivi do konca leta 2026. Izvedba ukrepov, ki jih ne bo mogoče financirati iz sklada za okrevanje, bo financirala v okviru zdajšnjega večletnega finančnega obdobja, kjer je na voljo še 1,4 milijarde sredstev.

Državna sekretarka v Službi Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Monika Kirbiš Rojs je predstavila operativni potek priprave državnega načrta za okrevanje in odpornost, ki je bil po njenih besedah zelo zahteven, saj doslej še noben dokument na ravni Evropske unije ni bil pripravljen na tak način.

Povedala je, da Evropska komisija od vseh držav članic pričakuje vzpostavitev učinkovitega in preglednega sistema nadzora nad porabo teh sredstev, zato je vlada včeraj ustanovila organe, ki bodo upravljali sredstva NOO in nadzorovali njihovo porabo. Koordinacijo in nadzor bo izvajalo ministrstvo za finance, razpise in projekte pa bodo izvedla posamezna ministrstva.

Poudarila je tudi, da sredstev NOO nikakor ni mogoče uporabiti za to, da bi se z njimi nadomeščali obstoječi javni viri ali financirala tekoča poraba.

Dodatno sproščanje ukrepov na gospodarskem področju

Državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Simon Zajc je povedal, da se je vlada zaradi nekoliko boljših epidemičnih razmer odločila za dodatno sproščanje ukrepov na gospodarskem področju v skladu z načrtom sproščanja ukrepov ob umirjanju pandemije covida-19 z dne 9. aprila 2021. Pri tem je pozval k nadaljnjemu upoštevanju vseh zaščitnih ukrepov.

Sprostitve v gospodarstvu začnejo veljati 3. maja 2021 in veljajo do vključno 9. maja 2021. Tako je vlada po celotni Sloveniji dodatno sprostila opravljanje: 

  • nezdravstvenih svetovalnih in terapevtskih storitev ter
  • storitev strokovnega oziroma poslovnega izobraževanja in usposabljanja.

Ponudniki omenjenih storitev jih lahko opravljajo pod pogojem testiranja zaposlenih. Gre za storitve, kakor so na primer inštrukcije, jezikovne šole in strokovne delavnice.

Vlada je storitvene dejavnosti sprostila v rumenih statističnih regijah, ki so: 

  • pomurska,
  • koroška,
  • osrednjeslovenska,
  • goriška in
  • obalno-kraška.

V teh regijah lahko gostje nastanitvenih obratov hrano in pijačo za mizami uživajo tudi v notranjosti gostinskih obratov, vendar pod enakimi pogoji, kakor je to mogoče v gostinskih obratih, ki niso del nastanitvenih obratov, torej z opravljenim PCR- ali hitrim testom, s potrdilom o cepljenju ali s potrdilom o prebolelosti.

Obratovanje nočnih klubov, barov in diskotek še vedno ni dovoljeno.

V rumenih statističnih regijah se zmanjšuje tudi zahtevana površina, namenjena potrošnikom v zaprtih prostorih. Ta bo od ponedeljka znašala 20 m2, kar pomeni, da je lahko en kupec na 20 m2.

V oranžnih regijah ostaja zahtevana površina 30 m2. Oranžne regije so: 

  • podravska,
  • savinjska,
  • zasavska,
  • posavska,
  • jugovzhodna Slovenija,
  • gorenjska in
  • primorsko-notranjska.

Prav tako ni sprememb pri omejitvi površin na potrošnika na odprtih tržnicah, ki po vsej Sloveniji ostaja 10 m2.

Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano potrdil hitre teste za samotestiranje

Direktorica Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano Tjaša Žohar Čretnik je povedala, da je angleška različica novega koronavirusa v Sloveniji prisotna že v več kakor 90 odstotkih sekvenciranih vzorcev in je dosegla zgornjo mejo. V jugovzhodni, pomurski in primorsko-notranjski regiji je delež te različice že 100-odstoten.

Od 1. januarja 2021 je bilo v Sloveniji odkritih 51 različic SARS-CoV-2, v celotnem obdobju pa zaznanih 6504 primerov angleške različice.

Glede hitrih testov, ki so namenjeni samotestiranju šolarjev, je povedala, da je Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano po potrditvi hitrih testov, namenjenih za samotestiranje šolarjev na okužbo z novim koronavirusom, ocenil, da so primerni za uporabo za predvideni namen. V postopku potrjevanja so se izkazali za primerljivo učinkovite kakor drugi hitri testi, ki so na voljo v Sloveniji. Dodala je, da mora mnenje o tem, ali jih je mogoče dejansko uporabiti za samotestiranje, podati še Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke.