Sogovornika sta se osredotočila na ključne naloge agencije, ki so usmerjene predvsem v prenovo obstoječih informacijskih sistemov (schengenskega informacijskega sistema – SIS, Eurodac in vizumskega informacijskega sistema – VIS), v izgradnjo novih (sistem vstopa in izstopa – EES in sistem za potovalne informacije in odobritve – ETIAS in ECRIS – TCN) in zagotovitev njihove povezljivosti (t. i. interoperabilnosti). Pogoj za uspešno izvedbo tega projekta je pravočasno dokončanje centralnih projektov in pravočasna priprava vseh držav članic.

»Poseben izziv za nas predstavlja delovanje sistema vstopa in izstopa na kopenski meji, na kar smo agencijo večkrat opozorili in z njo iskali ustrezne tehnične rešitve,« je dejal minister in dodal, da »razpoložljive informacijske rešitve zahtevajo, da potniki, državljani tretjih držav, ki jih je treba vnesti v sistem EES, izstopijo iz vozil, kar bo podaljšalo čas obravnave potnikov na meji s Hrvaško«.

Slovenija bo med predsedovanjem organizirala sestanek upravnega odbora agencije in letno konferenco agencije o možnostih zbiranja podatkov v velikih informacijskih sistemih za izboljšanje varnosti in hkrati potovalne izkušnje, pri čemer bodo strokovnjaki z ministrstva oziroma policije in agencije tesno sodelovali.

Srečanje z estonskim notranjim ministrom
Obisk v Estoniji je minister sklenil s srečanjem z estonskim notranjim ministrom Kristianom Jaanijem. Minister Hojs se je na začetku pogovora zahvalil kolegu Jaaniju: »Iskreno se zahvaljujem vam in vaši vladi za pozitiven odziv na našo prošnjo za pomoč pri nadzoru slovenske južne meje, kjer zaznavamo največ nezakonitih prehodov meje.« Estonska vlada je namreč pred dnevi sprejela odločitev, da v kratkem v Slovenijo napoti nekaj policistov za pomoč slovenski policiji pri nadzoru meje s Hrvaško.

Pogovor sta nato namenila prednostnim nalogam slovenskega predsedovanja na področju notranjih zadev. Hojs je Jaaniju povedal, da se bomo med predsedovanjem posvetili celostnemu upravljanju z migracijami, krepitvi schengenskega prostora, zagotavljanju čim višje stopnje varnosti v EU in Sloveniji, regionalna prioriteta pa je regija Zahodnega Balkana.

Estonski minister je podprl slovenska prizadevanja za napredek na področju pogajanj o paktu o migracijah in azilu. »Estonija bo pri pogajanjih konstruktivna partnerica, kar me zelo veseli,« je dejal minister Hojs. »Za obe državi je izjemnega pomena napredek pri zunanji razsežnosti migracij in odpravi vzrokov zanje ter čim večja učinkovitost pri vračanju. Pri solidarnosti pa sva se strinjala, da mora biti ta prožna in vsebovati nabor različnih ukrepov za pomoč državi pod pritiskom.« Na področju notranje varnosti obe državi podpirata krepitev policijskega sodelovanja in izmenjave informacij, pa tudi krepitev mandata Europola, ki predvsem državam z manjšo administracijo nudi veliko pomoč pri analizi velikih podatkovnih zbirk.

Srečanje z nemškim notranjim ministrom
Minister Aleš Hojs je obiskal tudi Berlin, kjer se je sestal z nemškim kolegom Horstom Seehoferjem. Z nemškim ministrom sta se že večkrat sestala prek videokonferenčne povezave kot kolega v triu predsedujočih držav. Slovenija bo nadaljevala z delom, ki ga je zastavila Nemčija, ob Portugalski partnerica Slovenije v triu predsedstev svetu EU. »Veseli me, da bo Nemčija, kot mi je dejal kolega Seehofer, konstruktivna partnerica pri pogajanjih med našim predsedovanjem,« je dejal Hojs.

Največ časa sta sogovornika namenila migracijam in možnostim za napredek na tem področju. »Menimo, da bi lahko napredek dosegli pri predlogu uredbe o agenciji EU za azil, ki bi jo izvzeli iz paketne obravnave. EASO namreč nujno potrebuje novi, širši mandat za operativno podporo državam članicam,« je nemškemu kolegu povedal Hojs. »Zavzemali se bomo za večji preboj pri vračanju in ponovnem sprejemu, a morata tu svojo vlogo opraviti Evropska komisija in EEAS kot vodilni pri zunanji razsežnosti migracij. V kratkem lahko, kot mi je pred nekaj dnevi povedala komisarka Johansson, pričakujmo konkreten seznam tretjih držav, s katerimi bo EU najprej pospešila pogovore na tem področju.«

Ministra sta se dotaknila tudi migracijske situacije na Zahodnem Balkanu. Strinjala sta se, da je treba državam v regiji, ki so vložile veliko napora v zakonodajne rešitve, pomagati te uresničiti tudi v praksi. Pri tem je potreben strukturiran pristop po meri posamezne države. To bo tudi tema junijskega zasedanja notranjih ministrov v okviru Procesa Brdo v Sloveniji.