Skoči do osrednje vsebine

Strateški svet za digitalizacijo bo deloval v okviru šestih delovnih skupin

Na 1. seji Strateškega sveta za digitalizacijo (SSD) so njeni člani govorili o ciljih sveta, o časovnici in organizaciji dela. Predstavili so tudi veliko vsebinskih predlogov in rešitev.

Kot je pojasnil predsednik SSD Mark Boris Andrijanič, so ustanovili šest delovnih skupin: javna uprava in digitalna družba, zdravstvo, digitalizacija izobraževanja, gospodarstvo in podjetniško okolje, nove tehnologije in digitalna diplomacija. Slovenija po njegovih besedah na področju digitalizacije zaostaja za mnogimi evropskimi državami. Po DESI indeksu digitalizacije smo na 16. mestu, za Finsko, Estonijo in Avstrijo. Ob tem vso Evropo prehitevata ZDA in Kitajska.

Na seji je, poleg predsednika vlade in predsednika SSD, sodelovalo skoraj 40 razpravljavcev: Ivan Simič, Mitja Štular, Ajša Vodnik, Žiga Turk, Igor Zorko, Marko Grobelnik, Medeja Lončar, Jure Knez, Gregor Macedoni, Gregor Pipan, Sonja Šmuc, Daniel Avdagič, Tomaž Gornik, Miha Lavtar, Tine Türk, Jure Leskovec, Darja Grošelj, Andraž Kastelic, Nejc Novak, Marko Pavlišič, Aleš Špetič, Andraž Tori, Irena Nančovska Šerbec, Goran Živec, Andrej Mertelj, Jure Mikuž , Barbara Domicelj, Matej Potokar, Aleš Groznik, Marko Bajec, Julij Božič, Emilija Stojmenova Duh, Mark Pleško, Matej Tomažin, Žiga Vavpotič in Andrej Brodnik.

Kot je povedal predsednik vlade Janez Janša, v svetu za digitalizacijo niso zbrani predstavniki vladnih ministrstev, vladnih služb oziroma javnih institucij, vsaj večinoma ne, ker želijo, da je to telo, ki bo pripravilo predloge, brez tega, da se obremenjuje s tem, kako bo potem treba to delati in uresničevati. Med drugim je predlagal nekatere cilje, ki naj jim strateški svet sledi.

"Do 15. 9. pričakujemo predlog digitalizacije države, torej da boste povedali, kaj je treba narediti na posamičnih področjih, brez zahajanja v probleme, koliko bo kaj stalo, kako se bo to naredilo, kdo bo kaj delal. Če boste dali predloge in podatke v zvezi s tem, nič hudega, a to ni namen, namen je, da se pove, kako naj se nekaj doseže. Namreč naš cilj je, da bo Slovenija po 5 letih na digitalnem indeksu med prvimi petimi državami," je povedal premier. Nato je kot cilj izpostavil omogočanje doslednega izvajanja temeljnega načela vitke države. "V vseh upravnih postopkih naj bo državni organ tisti, ki mora pridobiti vse potrebne podatke za izvedbo postopka, ki obstajajo kjerkoli v uradnih bazah podatkov, torej da ne bo državljan tisti, ki bo moral urejati podatke. Seveda pa s tem, ko vstopamo in vložimo neko vlogo, damo soglasje, da državni organ te podatke pridobi," je dejal predsednik vlade. Prav tako je med cilji, da se dogradi fizično digitalno infrastrukturo in poveže vse poslovne subjekte ter gospodinjstva, za vse to pa se potrebuje tudi temeljna znanja za uporabo digitalnih tehnologij, ki jih je treba vključiti v šolske programe. "Seveda pa se to ne da narediti čez noč," je dejal predsednik vlade Janez Janša.

V nadaljevanju so članice in člani podali številne rešitve in vsebinske predloge. Predstavljamo nekatere izmed njih.

Ivan Simič, predsednik Strateškega sveta za debirokratizacijo, je pozdravil ustanovitev strateškega sveta za digitalizacijo. Pričakuje dobro sodelovanje obeh strateških svetov. Verjame, da Slovenija lahko cilj doseže samo z enotnostjo.

Mitja Štular meni, da se digitalizacija začne s kvalitetno širokopasovno infrastrukturo, ki ponuja hiter dostop in zadostno gostoto naprav, ki komunicirajo. Pomembno se mu zdi vzpostavljanje partnerstev. Prihodnost je v odnosu do poslovnih parterjev, s katerimi bo možno razviti rešitve, ki bodo dale učinkovite rešitve (slabe prakse: dolgotrajna oskrba, telemedicina, bolnišnični IT sistemi). Osredotočiti se moramo na stvari, ki bodo predstavljale dodano vrednost. Prepogosto izumljamo nekaj, kar je že izumljeno in ob tem pozabljamo na uporabnika. Tak primer je eUprava. Veliko možnih storitev, a nizka uporaba. Vsemu temu je potrebno prilagodit izobraževalni sistem. Pomembno je, kakšen ima politika odnos do tega in koliko nas pri tem vzpodbuja. Vesel je, da smo tokrat deležni vzpodbude.

Žiga Turk je prepričan, da bo splošno izboljšanje okolja v Sloveniji dobro za digitalno. Ne moremo ločiti digitalne strategije od nekega splošnega izboljšanja vseh vrst okolji, ki jih imamo v Sloveniji. Digitalno ni samo sebi namen, ampak povečuje produktivnost drugih panog. Predlaga, da se ustanovi svet za digitalizacijo na področju gradbeništva.

Ajša Vodnik upa, da bomo spisali zgodbo o zeleni referenčni državi, ki nosi ime Slovenija in da bo ta zgodba šla v smeri harmonije med tehnologijo in človečnostjo. Prepričana je, da moramo v šolski sistem vpeljati računalništvo in informatiko in digitalno pismenost. Vključiti moramo tudi starejše.

Igor Zorko izpostavi, da imamo v Sloveniji izredne strokovnjake, ne znamo pa tega prenesti v naše lokalno okolje. Pomembno je, da krepimo zaupanje ljudi v tehnologijo. Graditi moramo poslovno okolje, ki bo omogočalo razvoj podjetjem na digitalnem področju in to izvajati stalno. Med drugim predlaga vzpostavitev tehnoloških standardov v zdravstvenem sistemu, digitalno preobrazbo meddigitalne zakonodaje in sodelovanje IT podjetij z javno upravo – t. i. hibriden partnerski model.

Marko Grobelnik meni, da bi bilo potrebno zvišat učinkovitost investiranega denarja. Meni, da je evropskega denarja veliko, ni pa znanja, kako priti do njega. Prav tako opozori na plače v IT industriji in apelira na odločevalce pri pomoči za prihod tujih investicij.

Tudi za Medejo Lončar je izziv zaupanje, zato predlaga ustanovitev digitalnega ombudsmana, ki bi se ukvarjal s pastmi, ki jih digitalizacija prinaša, hkrati pa bi odgovarjal ljudem na vprašanja. Poudarja pomembnost komunikacije in podpira rešitve, ki so po meri človeka. Pozdravlja ambiciozne cilje in meni, da je vodenje pri tem izredno pomembno, zato predlaga digitalno mentorstvo med zasebnim in javnim sektorjem. Prav tako podpira povečanje števila vpisa na tehničnih fakultetah. Meni, da je podatkovna analitika poklic prihodnosti. Povezat je potrebno družboslovje in naravoslovje in na družboslovju povečat mesta v smeri informatike. Izpostavi tudi digitalizacijo za okoljske rešitve.

Jure Knez meni, da je potrebno jasno definirat korake, ki pripeljejo do rezultatov. Sredstva, ki so na voljo je potrebno porabit učinkovito, zato je potrebno specificirati konkretne predloge, kar bo pomenilo hitrejšo in cenejšo izvedbo in dobro definirane potrebe po zakonskih spremembah.

Gregor Macedoni poudari, da je slovenski zaostanek v javni sferi in to nas lahko postavi nad povprečjem. Izhajati moramo iz realnih potreb uporabnikov, je dejal Macedoni. Prepričan je, da vsak državljan potrebuje enotni digitalni račun. Opozori, da imamo v Sloveniji problem z neenakomernih regionalnim razvojem, a pri digitalizaciji je potreben pristop »top-down«. Pozdravlja idejo ministra za javno upravo, da bo področje zaposlitev digitalizacije tudi eno od področij občinskih uprav. Zaostajamo na področju javnega prevoza in mobilnosti, je še dejal Macedoni.

Gregor Pipan opozori na združevanje osebnih podatkov in nadzor nad temi podatki. Izrazi željo po uporabi odprtih podatkov.

Sonja Šmuc predlaga tri konkretne ukrepe: urediti osnove, povezati baze, standardizirati in avtomatizirati vse. Digitalne kompetence potrebujejo podlago, Slovenija je po funkcionalni pismenosti pod povprečjem OECD. Tretji temelj je prenos umetne inteligence v gospodarstvo. Konkretni ukrepi: spodbujanje e-poslovanje med podjetji, razvoj kapitalskega trga in razvojna kapica.

Po besedah Daniela Avdagiča na področju mest oziroma urbanizacije moramo narediti vzorčno mesto.

Tomaž Gornik opozori, da so ključni vir v zdravstvu podatki, digitalizacija pa je ključna, da poveže zdravnika s pacientom. Digitalizacija je dobila veliko vzpodbudo s Covidom-19, ki jo moramo izkoristiti.

Po besedah Mihe Lavtarja je ključno, da sta komunikacija in zgled pozitivna, saj je to osnova.

Tine Türk poudari, da digitalizacija vpliva na bruto domači proizvod. Med drugim predlaga elektronski nakup npr. avtomobila.

Jure Leskovec med drugim predlaga, da bi v Sloveniji, po vzoru Izraela, dali večji poudarek vračanju izobraženega kadra v domovino.

Darja Grošelj trdi, dostop do interneta ni univerzalen in samoumeven. Poudarila je pomen vzpostavitve vseživljenjskega digitalnega opismenjevanja.

Andraž Kastelic se zavezuje za celostno sistemsko evalvacijo na področju kibernetske varnosti, ki bi zajemala različna področja, tudi s privatne sfere.

Nejc Novak predlaga, da si možnost ustanavljanja in upravljanja gospodarskih družb na daljavo v celoti.

Marko Pavlišič spregovori o storitvah na področju javne uprave, cilj strateškega sveta na tem področju je, da z uporabnimi rešitvami povečamo uporabnost teh in s tem poenostavimo življenje državljankam in državljanom.

Aleš Špetič opozori na že obstoječe aplikacije in podatke, o katerih ljudje niso obveščeni in jih ne uporabljajo.

Andraž Tori predlaga, da bi v državni upravi morali uvesti občasno obvezno delo od doma.

Po besedah Irene Nančovske Šerbec je nujno uvesti obvezni predmet računalništva in ga vključiti v programe osnovnih šol, gimnazij, poklicnih in strokovnih šol, kot tudi v programe vrtcev.

Goran Živec meni, da digitalizacija ni cilj, ampak sredstvo za splošni razvoj.

Andrej Mertelj opozori, da ne smemo iskati idealne rešitve, ampak preizkušati različne rešitve ter tako najti najboljšo.

Jure Mikuž želi optimiziranje procesov, predvsem pri visoko izobraženih tehnoloških kadrih ter poudaril promocijo uspešnih tehnoloških podjetij.

Med drugim Barbara Domicelj predlaga uvedbo enotne digitalne identitete. Na področju kibernetske varnosti predlaga vzpostavitev dobre infrastrukture in pritegnitev široke palete strokovnjakov.

Matej Potokar meni, da je Slovenija idealna za pilotske projekte.

Aleš Groznik ocenjuje, da je projekt digitalizacije javne uprave odvisen od vsakokratne vlade, ki mu da drugačno prioriteto.

Zagotavljanje celovite podpore za zagotavljanje optimalnega zdravja starostnikov je po mnenju Marka Bajca nujno zagotoviti.

Da se nahajamo v zgodovinskem obdobju, ocenjuje Julij Božič. Med drugim predlaga uvedbo agencije za digitalni razvoj.

Emilija Stojmenova Duh se strinja, da je zagotovitev osnovne digitalne infrastrukture vsem osnova. Razvoj digitalne pismenosti in digitalnih kompetenc pa je prva prioriteta.

Mark Pleško poudari, da se moramo v digitalnem svetu moramo spraševati, kaj delati bolje.

Matej Tomažin podpira uvedbo digitalne identitete.

Po besedah Žige Vavpotiča je ključno, da je pristop Slovenije k digitalizaciji prijazen in zelen.

Andrej Brodnik predlaga uvedbo obveznega predmeta informatika in računalništvo v vse osnovne in srednje šole, uvedbo digitalne pismenosti in nato pripraviti sistem vseživljenjskega izobraževanja.

Ob zaključku današnjega srečanja, je predsednik vlade Janez Janša ocenil, da se bo srečanje obrestovalo. "Pozitivna energija in sinergija z današnjega sestanka je občutna in upam, da se je prenesla tudi preko digitalnih platform. Veliko predlogov lahko že sproti uporabimo in ni treba čakati na končni načrt, ključna pa je podpora in to, da skušamo ljudem pojasniti, da je v skupnem interesu, da najdemo pravi odgovor na vprašanje, kdo bo to naredil in da smo sposobni to nagraditi. Živimo v družbi, kjer smo del tržnega gospodarstva in pošteno delo za pošteno plačilo je že tisoč let eden od generatorjev napredka. Če tega ne prepoznamo, sami sebe vlečemo nazaj," je povedal premier Janez Janša in se ponovno vsem zahvalil za današnji prispevek in za to, da Slovenijo prestavimo v špico digitalne Evrope.

 

 

 

1. seja Strateškega sveta za digitalizacijo

1. seja Strateškega sveta za digitalizacijo | Avtor Office od the Prime Minister

1 / 3