Na začetku se je predsednik vlade Janez Janša zahvalil za udeležbo in pripravljenost članic in članov za sodelovanje v strateškem svetu. Kot je povedal premier, v strateškem svetu za digitalizacijo niso zbrani predstavniki ministrstev, vladnih služb oziroma javnih institucij, vsaj večinoma ne, "ker želimo, da je to telo, ki bo pripravilo predloge, brez tega, da se obremenjuje s tem, kako bo potem treba to delati in uresničevati". "Tudi v neposrednih vladnih strukturah ni veliko ljudi, ki bi bili sposobni sami odgovoriti na ta izziv," je ocenil premier in članom strateškega sveta zagotovil, da kar koli bodo potrebovali za svoje učinkovito delo, bodo tudi dobili.

V nadaljevanju je predsednik vlade Janez Janša podal nekaj splošnih ugotovitev o tem, kje je položaj Slovenija v smislu digitalizacije. "Ena od težav digitalizacije je ta, da imamo primerjalno gledano z drugimi državami članicami EU zelo majhen delež prebivalstva, ki vidi pozitivno plat tehnologije in tehnološkega razvoja," je dejal premier in dodal, da je ta skepsa v Sloveniji presenetljivo velika. "Dokler nisem videl podatkov, si tega na ta način nisem predstavljal, vendar pa ta skepsa vpliva na vse ostalo, kajti, če ne verjameš, da ti bo nekaj pomagalo, ne delaš na tem, da se to razvije. Tukaj je izziv ne za članice in člane sveta, ampak za vse ostale usmerjevalce družbenega razvoja in javne klime izjemno velik," je dejal premier in dodal, da smo po indeksu DESI pod povprečjem Evropske unije. "Večina držav je boljših od nas, ne zaostajamo pa tako veliko, saj smo na 16. mestu. Še najbolj zaostajamo pri upravnih storitvah, kajti samo 5 odstotkov le-teh se opravlja elektronsko, gospodarstvo je za odstotek boljše, manjka pa specializirani kader," je dejal predsednik vlade Janez Janša. Prav tako je ocenil, da ima javna uprava glede digitalizacije veliko težavo zaradi plačnih razredov in kolektivnih pogodb, zaradi česar najbolj iskanih in kakovostnih kadrov ni mogoče najustrezneje plačati.

"Če pogledamo še ostale težave zaradi zakona o upravnem postopku in tudi iz njega izhajajočih podzakonskih aktov, imamo težave pri izvedbi postopkov na način, da ljudem ne bi bilo treba hoditi na upravna okenca," je povedal premier in nadaljeval, da je problematično tudi, da se v večjih gospodarskih in drugih sistemih srečujemo z odporom do sprememb. "Če kaj, potem digitalizacija prinaša večjo preglednost, večjo možnost do dostopa informacij v realnem času, kar za sabo potegne tudi odgovornost in to, da se vidi, kdo je kaj naredil, kdaj in kako, in glede na to, da se na ta način odgovornost individualizira, je to problem za vse tiste, ki imajo tudi skeptičen odnos do besed sprememba, reforma, napredek," je povedal predsednik vlade Janez Janša.

Nato je predsednik vlade predstavil nekaj grafov, ki kažejo položaj naše države. "Najbolj žalosten za nas je graf, kako prebivalstvo gleda na možnost pozitivnega vpliva tehnologije na spremembe, na napredek, na razvoj, na blaginjo. Sledi krovni indeks EU, kjer se vidi, da smo za povprečjem, nato indeks splošne uvrstitve, kjer se vidi, kdo je pred nami, in da ni izključno BDP tisti, ki vpliva na uvrstitev na lestvico. Namreč, ko je bila Estonija krepko pred nami, je imela bistveno nižji BDP, torej gre za vprašanje, kako se investira in usmerja razvoj," je dejal premier in dodal, da pri seštevanju podatkov vidimo, da na digitalnem indeksu stanje ni katastrofalno, ni pa tako dobro, kot bi lahko bilo glede na potenciale, ki jih imamo. "Veliko potencialov je neizkoriščenih," je ocenil predsednik vlade Janez Janša.

V nadaljevanju je dejal, da ne želi, da bi se strateški svet ukvarjal z vzroki in krivdo, zakaj je današnja situacija takšna, kot je. "Odgovornost za digitalizacijo v slovenskih vladah se je premetavala iz enega resorja na drugega, v prejšnjem mandatu je minister na začetku mandata ob zaslišanju v parlamentu povedal, da je analogen in se je tako tudi obnašal. Kar se tiče tehnologij, bi lahko šli tudi nazaj, ko se je ukinil vladni center za informatiko, toda naš namen je, da se soočimo s stanjem, kakršno je, da ga ne polepšujemo in olepšujemo in da ga skušamo popraviti," je povedal predsednik vlade.

V tej luči je predlagal nekatere cilje, ki naj jim strateški svet sledi.

"Do 15. septembra pričakujemo predlog digitalizacije države, torej da boste povedali, kaj je treba narediti na posamičnih področjih, brez zahajanja v probleme, koliko bo kaj stalo, kako se bo to naredilo, kdo bo kaj delal. Če boste dali predloge in podatke v zvezi s tem, nič hudega, a to ni namen, namen je, da se pove, kako naj se nekaj doseže. Namreč naš cilj je, da bo Slovenija po petih letih na digitalnem indeksu med prvimi petimi državami," je povedal premier. Nato je kot cilj poudaril omogočanje doslednega izvajanja temeljnega načela vitke države. "V vseh upravnih postopkih naj bo državni organ tisti, ki mora pridobiti vse potrebne podatke za izvedbo postopka, ki obstajajo kjer koli v uradnih bazah podatkov, torej da ne bo državljan tisti, ki bo moral urejati podatke. Seveda pa s tem, ko vstopamo in vložimo neko vlogo, damo soglasje, da državni organ te podatke pridobi," je dejal predsednik vlade. Prav tako je med cilji dograditev fizične digitalne infrastrukture in povezava vseh poslovnih subjektov ter gospodinjstev, za vse to pa so potrebna tudi temeljna znanja za uporabo digitalnih tehnologij, ki jih je treba vključiti v šolske programe. "Seveda pa se tega ne da narediti čez noč," je dejal predsednik vlade Janez Janša.

Prav tako je še poudaril, da tehnologija lahko služi tako dobremu kot slabemu. "Je sama po sebi nevtralna, od človeka pa je odvisno, v katero smer jo uporablja," je poudaril predsednik vlade in spomnil na izrek Francisa Bacona, da je suverenost človeka v znanju in da je v znanju moč.

"Z razvojem v digitalni dobi, z razvojem umetne inteligence, je to dejstvo treba dograditi z jasnim sporočilom, da mora človek ohraniti suverenost tudi v času umetne inteligence. V prihodnosti bo to izziv," je ocenil predsednik vlade. Dodal je, da je prav pred nekaj dnevi Evropska komisija predlagala prve predloge za regulacijo umetne inteligence. "Torej gre že za poskus, da se oblikujejo pravila, kako se uporablja, na primer, tehnologija za prepoznavo obrazov, kako se bo postavila meja, kjer bo varovano dostojanstvo človeka in varovanje zasebnosti in osebnosti. Komisija se tudi očitno resno ukvarja s tem, da se omeji zbiranje podatkov o naših navadah, ker jih je mogoče zlorabljati na vse možne načine," je še povedal predsednik vlade Janez Janša.

"Digitalna doba prinaša grožnjo kibernetskih napadov, zato je tudi to tema, ki je ena naših prioritet v času vodenja EU, pa tudi sicer je to pomembna stvar, ko govorimo o digitalizaciji, kajti ti napadi so lahko benigni, lahko pa so tudi resni, kar vidimo iz razprave na Nizozemskem, ko je bila vsa komunikacija vlade dostopna podjetju Huawei, ker je imela tehnologijo na mobilnem operaterju," je dejal predsednik vlade in dodal, da je najhujši kibernetski napad tisti, ki zruši električno omrežje. "Nekatere države v svetu imajo tak napad na isti ravni grožnje kot nuklearno grožnjo, v svojih strategijah nacionalne varnosti pa imajo zavezo, da na tak napad odgovorijo z nuklearnim orožjem, kajti elektromagnetni sunek ali kibernetski napad, ki zruši električno omrežje, lahko uniči civilizacijo," je še povedal predsednik vlade Janez Janša.

"Ko boste delali koncepte, imejte v mislih, da smo zavezani tako napredku kot dobremu, in to dobro je treba braniti. Pri vseh konceptih pa je treba misliti na to, kako zagotoviti, da je tehnologija varna z vidika dostojanstva, zasebnosti posameznika kot tudi z vidika tehnologije, države in dejavnosti kot takšne," je povedal premier.

Nazadnje je še dejal, da je izzivov veliko in da so cilji visoko postavljeni. Ob tem je predlagal, da bi se člani strateškega sveta naslednjič sestali v podobni ali okrepljeni sestavi v sredini septembra, ko bi obravnavali končni izdelek načrta digitalizacije države s ciljem, "da v petih letih pridemo med pet najbolj digitaliziranih držav v Evropi in da za to namenimo vsa potrebna sredstva in energijo, da ta cilj dosežemo."

Ob zaključku današnjega srečanja je predsednik vlade Janez Janša ocenil, da se bo srečanje obrestovalo. "Ko sem poslušal razprave, smo mogoče ta rok, v katerem bi pripravili načrt, postavili predaleč, saj ste stanje dobro osvetlili takšno, kot je, podani so bili tudi dobri predlogi, kako priti v špico v petih letih. Osnovni problem, ki je ostal, pa je, kdo bo to naredil," je dejal predsednik vlade. Nato je še komentiral situacijo v Izraelu glede na to, da je to državo mnogo govorcev izpostavilo v svojem nastopu. "Decembra lani ob obisku v Izraelu smo podpisali sporazum o inovacijskem sodelovanju, Izrael je namreč šesta najbolj inovativna država na svetu in tretja v umetni inteligenci. Ko smo se po podpisu sporazuma pogovarjali s predsednikom izraelske inovacijske agencije, sem ga vprašal, kaj so ključni razlogi za to, da je Izrael na teh mestih in kot prvi razlog navedel okolje, ki privablja znanje od zunaj, preko davčne politike, financiranja in podobno. Kot drugi razlog pa je navedel dejstvo, da gredo mladi po srednji šoli v vojsko, kjer se naučijo reda, tveganja, upravljanja tehnike. Izraelska vojska danes namreč niso puške, temveč visoka tehnologija," je povedal predsednik vlade in dodal, da bomo v Sloveniji skušali posnemati dobre prakse v smislu kreiranja poslovnega okolja, pa tudi, ko gre za organizacijske in tehnološke rešitve.

"Mnogo rešitev že imamo, a jih ne znamo uporabljati, morda tudi ni interesa, nekatere rešitve pa so za nivo znanja, ki ga imamo, prezahtevne," je dejal predsednik vlade Janez Janša. Po besedah predsednika vlade je ključni problem odgovor na vprašanje, kdo bo to naredil. "Odgovor na to je – tisti, ki ga bomo ali privabili ali ustrezno izobrazili in ki ga bomo sposobni ustrezno plačati. Sicer prvega ne bomo dobili sem, drugega pa ne bomo uspeli obdržati doma. Pri tem pa ne gre samo za plačo, ampak za to, da tisti, ki nekaj ustvari, tudi vlaga doma, če ga okolje sprejema," je povedal predsednik vlade in ocenil kot največji problem tudi to, da smo postali družba, kjer je namesto tega, da bi v ospredje dajali uspeh kot neko vrednoto, v povprečju v ospredju zavist in iz tega potem prihaja uravnilovka in agende, ki temu enostavno sledijo. "To sedaj vidimo konkretno, ko imamo v obravnavi zakon o debirokratizaciji, kjer imamo predvideno razvojno kapico, in dobivamo polena o tem tudi od institucij, od katerih jih ne bi pričakovali," je dodal premier in ocenil, da gre pri tem  za nesposobnost videti dva koraka dlje.

"Ne vidi se, da če bo več znanja oplemenitenega tukaj, bodo vse plače večje in prihodki večji in bo več v pokojninski blagajni," je dejal premier. "Pozitivna energija in sinergija z današnjega sestanka je občutna in upam, da se je prenesla tudi preko digitalnih platform. Veliko predlogov lahko že sproti uporabimo in ni treba čakati na končni načrt, ključna pa je podpora in to, da skušamo ljudem pojasniti, da je v skupnem interesu, da najdemo pravi odgovor na vprašanje, kdo bo to naredil, in da smo sposobni to nagraditi. Živimo v družbi, kjer smo del tržnega gospodarstva in pošteno delo za pošteno plačilo je že tisoč let eden od generatorjev napredka. Če tega ne prepoznamo, sami sebe vlečemo nazaj," je povedal premier Janez Janša in se še enkrat vsem zahvalil za današnji prispevek in za to, da Slovenijo prestavimo v špico digitalne Evrope.