Slovenija si je kot članica Evropske Unije v okviru Dolgoročne podnebne strategije Slovenije do leta 2050 zastavila jasen cilj, da bo dosegla podnebno nevtralnost (ničelnost izpustov). Med načeli trajnostnega razvoja v zapisani podnebni strategiji pa zasleduje tudi cilj ohranjanja biotske raznovrstnosti, katere stanje se zaradi podnebnih sprememb slabša.

Slovenija velja za z vodnimi viri bogato državo in kot kažejo podnebne projekcije, bo takšna tudi ostala. Padavine se bodo v prihodnosti povečale v hladni polovici leta, zaradi višanja temperatur zraka pa se bo zmanjšal vpliv snežne odeje, ki je naravni zadrževalnik vode. Kljub povečanju padavin na letni ravni se bomo v toplem delu leta morali soočati s sušnimi razmerami. Spremenjen vodni režim bo neposredno in posredno vplival na življenje ljudi, živali, habitate, pa tudi na gospodarstvo države, še zlasti na kmetijstvo, gozdarstvo, energetiko in turizem.

Direkcija Republike Slovenije za vode  si v sklopu skrbnega upravljanja voda prizadeva doseči in ohranjati krhko ravnovesje med razvojem, zmanjševanjem poplavne ogroženosti prebivalcev in njihovega imetja ter neokrnjenostjo narave. Ob svetovnem dnevu Zemlje zato želimo opozoriti na skrbno načrtovanje ukrepov, ki bodo blažili posledice podnebnih sprememb in sledili temeljnim ciljem: spoštovanju narave, skrbi za varno in kakovostno življenje prebivalcev na poplavnih območjih in ohranjanju dobrega stanja voda.

Direkcija za vode v sklopu svojih pristojnosti kot nosilka ali kot partnerka projektov, ki zasledujejo načela podnebne strategije, te ukrepe že izvaja. Globalni cilj projekta LIFE integrirani projekt za okrepljeno upravljanje Nature 2000 (projekt LIFE-IP Natura.si) je izboljšanje stanja ohranjenosti vrst in habitatov z izvajanjem izbranih ukrepov iz Programa upravljanja območij Nature 2000. S konkretnimi ukrepi, ki naslavljajo izboljšanje hidromorfoloških značilnosti vodnih ekosistemov in odstranjevanje tujerodnih invazivnih vrst, pa DRSV skrbi za revitalizacijo področja voda na treh pilotnih območjih: Ličenca pri Poljčanah, Dravinja s pritoki in mokrišče Volčeke.

Za ohranjanje in izboljšanje stanja ogroženih živalskih vrst in habitatov pa DRSV skrbi v okviru projekta »VIPava« v Vipavski dolini. Skupaj z vodilnim partnerjem Zavodom za ribištvo Slovenije in ostalimi partnerji DRSV sodeluje pri vzpostavitvi pretočnosti rokava reke Vipave pri kraju Brje ter ureditvi mlak za dvoživke (laško žabo, velikega pupka). Prav tako sodeluje pri izvedbi ukrepov za izboljšanje habitata za vidro. V letu 2020 so bile v sklopu projekta »VIPava« izvedene sonaravne ureditve v meandru reke Vipave pri kraju Brje. Izboljšanje habitatov je vključevalo povečanje pretoka vode skozi rokav, povečanje omočenih površin in podaljšanje obdobja omočenosti močvirnih habitatov. Za ugodnejše stanje dvoživk sta bili v zamočvirjenem delu meandra, poleg obstoječe, zgrajeni dve novi mlaki. V letu 2021 je predvidena izvedba drugega dela ureditev za izboljšanje habitatov in stanja vidre, ki obsegajo izkop zasutega in ponovno oživitev dela nekdanjega rokava reke Vipave pri kraju Dolenje, sanacijo štirih pregrad in ureditev vtoka v Novakovo mlinščico. Več o projektu si lahko preberete na spletni strani projekta Vipava.

Kot ena izmed partneric kohezijskega projekta Drava - Natura 2000, pa si DRSV prizadeva izboljšali stanje ohranjenosti živalskih in rastlinskih vrst ter habitatnih tipov rečnega in obrečnega pasu Drave. Z namenom ozaveščanja javnosti o pomenu varovanja narave, zlasti rečnih in obrečnih ekosistemov, bodo pripravljene izobraževalne točke, doživljajski poligoni, učne poti in informacijski centri. Trajnostni dostop do izobraževalno-doživljajskih vsebin bo omogočen po Dravski kolesarski poti ter ob uporabi pešpoti. Več o projektu si lahko preberete na spletni strani projekta.

Direkcija za vode Republike Slovenije si bo tudi v prihodnje z ukrepi v okviru svojih prisojnosti prizadevala zmanjševati škodljive vplive podnebnih sprememb tako na človeka kot tudi na naravo. Pri tem še zlasti želimo izpostaviti preventivne ukrepe na področju učinkovitega upravljanja z vodami, varovanja in zmanjšanja posledic škodljivega delovanja voda, ohranitve dobrega stanja okolja, hkrati pa ozavestiti državljane in državljanke Slovenije o prispevku vsakega posameznika k pomembnemu cilju ohranjanja zdravega planeta, kjer človek, živali in narava živijo v sožitju.