V okviru razprave na konferenci je Slovenija glede Strategije »od vil do vilic« izhajala iz že sprejetih uradnih stališč. »Menimo, da je tranzicija kmetijstva v smeri, ki jo je začrtala Strategija »od vil do vilic« prava pot. Kmetijstvo mora še naprej zagotavljati varno, kakovostno, vsem dostopno hrano in biti hkrati odgovorno do naravnih virov. Prehod v naravi prijazen prehranski sistem predstavlja velik izziv. Še posebej z vidika ravnovesja med primarno nalogo kmetijstva, ki je zagotavljanje oskrbe s kakovostno, zdravo hrano in upravičenimi pričakovanji družbe glede zmanjševanja rabe pesticidov, gnojil, zavržkov hrane, odpadkov in večje dobrobiti živali, manjšega ogljičnega odtisa ter večjega poudarka na zdravi in hranilni hrani. Slovenija podpira naslavljanje področij, ki jih izpostavlja Strategija. Vendar ugotavljamo, da so ključne zaveze iz strategije postavljene zelo ambiciozno in predstavljajo velik izziv za kmetijstvo v Sloveniji,« je v razpravi izpostavil minister Podgoršek. Pri tem je pomembno, da se jasno prepoznava pomen zagotovitve pravičnega prehoda na trajnostni prehranski sistem. Evropska komisija mora pri tem prehodu upoštevati posebnosti in specifike v posameznih državah članicah ter s tem različne izhodiščne točke in razlike v možnostih za izboljšanje prehranskih sistemov v državah članicah.

Ministri za kmetijstvo V4 + Bolgarije, Hrvaške in Romunije so v prvem delu tudi podpisali skupno deklaracijo. Slovenija v luči prihajajočega predsedovanja Svetu EU tokrat ni med podpisnicami.

V drugem delu zasedanja, ki se ga je udeležil državni sekretar mag. Aleš Irgolič, so si udeleženci izmenjali izkušnje glede priprave strateških načrtov Skupne kmetijske politike (SN SKP). Priprava strateškega načrta je bistvena sprememba reforme SKP. Gre za izvedbeni model oz. strateško načrtovanje držav članic, ki bodo morale za izvajanje SKP pripraviti strateški načrt, v katerem bodo zajeti ukrepi tako prvega stebra (neposredna plačila, sektorski ukrepi, npr. za čebelarstvo, za sektor vina) kot drugega stebra (Program razvoja podeželja). Ob tem je državni sekretar Irgolič izpostavil: »Glede implementacije priporočil Komisije bomo v strateškem načrtu upoštevali posebnosti v naši državi ter potencial in realne možnosti za doseganje postavljenih zavez in ciljev Strategije. Na ta način bo zagotovljen uravnotežen in pravičen prispevek posamezne države članice glede na to, da obstajajo različni načini pridelave hrane ter različna razvitost teh sistemov in s tem njihovo siceršnjo prilagojenost na sisteme trajnostne pridelave hrane. Z vidika zagotavljanja trajnostnega kmetijstva bodo imele v strateškem načrtu posebno mesto intervencije za blažitve in prilagajanje na podnebne spremembe, varovanje naravnih virov ter ohranjanje in obnovo biotske raznovrstnosti ob pogoju, da hkrati ohranjamo konkurenčnost kmetijskega sektorja. Iskali bomo ravnotežje med potrebo po pridelavi hrane in varovanjem okolja ter razvojem podeželskih območij. Pri iskanju ravnotežja in sprejemljivih predlogov intenzivno sodelujemo z deležniki tako s kmetijskega kot z naravovarstvenega področja.«

Slovenija je ob intenzivnem sodelovanju deležnikov decembra lani pripravila prvi osnutek strateškega načrta. V letošnjem letu bo, ob sodelovanju deležnikov ter najširše javnosti, oblikovan končni nabor intervencij, glede na razpoložljiva finančna sredstva, prioritete, cilje ter pričakovane rezultate. Predvidoma konec letošnjega leta bo strateški načrt formalno posredovan v potrditev na Evropsko komisijo. V času predsedovanja Slovenije Svetu EU pa je načrtovana organizacija delavnice oz. razprave o pripravi državnih strateških načrtov v pomoč državam članicam pri tem procesu.