Minister Hojs: glede na odločitev Ustavnega sodišča ministrstvo pripravlja nov odlok
Rdeče opozorilo zaradi močnega vetra
Agencija za okolje je zaradi močnega severnega vetra izdala rdeče opozorilo. Sunki vetra nad 100 km/h lahko lomijo veje, podirajo drevesa, odkrivajo strehe in povzročajo prekinitve v oskrbi z električno energijo. Gibanje na prostem je zaradi letečih predmetov lahko smrtno nevarno, zato pozivamo k povečani previdnosti.
Civilna zaščita je v visoki pripravljenosti. Uprava za zaščito in reševanje je preko regijskih centrov za obveščanje sprožila SI-ALARM, in sicer potisno sporočilo tretje stopnje. Opozorilo bo veljalo do 36 ur.
Napotki ob rdečem opozorilu zaradi močnega vetra
- ostanite v varnih, zaprtih prostorih,
- vrata in okna naj bodo zaprta,
- na prostem obstaja možnost smrtno nevarnih poškodb,
- ne vključujte se v promet, če res ni nujno potrebno,
- spremljajte meteorološka obvestila in opozorila ter informacije, ki jih posredujejo pristojne službe in organi.
Glede na včerajšnjo odločitev Ustavnega sodišča, ki je začasno zadržalo prepoved shodov, je Ministrstvo za notranje zadeve pripravilo predlog novega odloka, ki ga je predstavil minister Hojs.
Minister je v uvodu povedal, da je pobudo za oceno ustavnosti vložila dvojica, in sicer Sanja Fidler, ki je v preteklosti večkrat organizirala shode in bila tudi oglobljena, ter Irfan Beširević, ki se je v pobudi opredelil kot aktiven uporabnik Roga, ki zaradi prepovedi shodov ni mogel izraziti nestrinjanja pri izpraznitvi območja Roga.
Minister je poudaril, da je namen odloka izključno zajeziti druženja, preprečiti širjenje covida, zmanjšati število obolelih in umrlih, ter zmanjšati pritisk na zdravstveni sistem. Vlada se je v odloku naslanjala na Zakon o nalezljivih boleznih, ki take omejitve dopušča in je posredno upoštevala tudi ustavo.
Vlada je v odgovoru na ustavno pobudo izpostavila zadnje strokovne študije. Minister je ob tem navedel revijo Nature Human Behaviour, kjer je bilo decembra 2020 opredeljeno 6 ključnih korakov, ki jih je potrebno upoštevati za preprečevanje epidemije: omejevanje stikov, zaprtje izobraževalnih institucij, ukrepi na mejah, splošna dostopnost do zaščitnih sredstev, omejitev gibanja posameznikov, splošni "lockdown".
Ustavno sodišče je v odločbi ugotovilo, da so škodljive posledice do svobode izražanja, ki so vezane na možnost organiziranja shodov, v družbi lahko hujše, kot pa posledice vezane na zdravje. Sodišče je ocenilo, da je izražanje mnenj prioritetno pred varovanjem zdravja, zato je po ministrovih besedah vlada taki odločitvi dolžna slediti.
S tem po njegovem mnenju Ustavno sodišče prevzema odgovornost. Ker je sodišče v odločbi zapisalo, da obstajajo različni epidemiološki ukrepi, s katerimi bi bilo pri shodih mogoče preprečiti nastanek škodljivih posledic za zdravje ljudi, minister pričakuje, da bo vlada od Ustavnega sodišča dobila gradivo, ki bo to podkrepilo. Vlada teh ukrepov ne pozna, je dejal.
Minister Hojs je dejal, da bo nov predlog odloka predvidoma sprejet na današnji dopisni seji. Odlok pa naj bi začel veljati 19. aprila ob polnoči.
Ker se je Ustavno sodišče opredelilo zgolj do shodov, minister pričakuje, da bo vlada naslednji teden razpravljala tudi o drugih zbiranjih (poroke, slavja in podobno).
Kot je pojasnil, se glede na odločitev Ustavnega sodišča dovoljuje zbiranje ljudi na organiziranih shodih, skladno z zakonom o organiziranih shodih, kjer je omejitev podobna kot v drugih omejevalnih ukrepih:
- pri shodih v zaprtih prostorih velja omejitev ena oseba na 30 kvadratnih metrov. V kolikor gre za člane istega gospodinjstva, je teh oseb lahko več. Skupno število ne sme presegati številke 100.
- pri shodih na prostem velja omejitev ene osebe na 10 kvadratnih metrov, oziroma največ 100.
Maske so obvezne v zaprtih prostorih, na odprtih ob razdalji več kot 1,5 m niso obvezne.
Minister je odločitev sodišča primerjal z odločitvami francoskega in nemškega ustavnega sodišča. Francosko sodišče je primerjalno glede na število prebivalcev dovolilo zbiranje 155 oseb, nemško pa 50 in pri tem ocenilo, da je ta številka premajhna. Ob tem je opozoril, da je 7-dnevna incidenca takrat v Franciji znašala 4,5, v Nemčiji 152, v Sloveniji pa je 314.