Na današnji seji odbora za državno ureditev in javne zadeve je Vlada Republike Slovenije sprejela odgovor na priporočilo Zagovornika načela enakosti glede pogojev vstopa in izstopa iz Republike Slovenije.
Vlada meni, da so pomisleki zagovornika, da ureditev iz Odloka o določitvi pogojev vstopa v Republiko Slovenijo zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19 posameznike postavlja v potencialno neenak položaj glede na to, ali so jim dostopna cepiva in ali so preboleli COVID-19, in da posameznike postavlja v potencialno neenak položaj tudi glede na njihovo narodnost oziroma državljanstvo, neutemeljeni.
Odlok je bil začasne narave, saj je bila njegova veljavnost določena do 12. aprila 2021, Ustavno sodišče RS pa je do končne odločitve zadržalo izvrševanje 11. člena (ki je določal pogoje za potovanje v države na rdečem seznamu). Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB) v 39. členu določa, da kadar z ukrepi, določenimi s tem zakonom, ni mogoče preprečiti, da se v Republiko Slovenijo zanesejo in v njej razširijo določene nalezljive bolezni, lahko vlada tudi določi pogoje za potovanja v državo, v kateri obstaja možnost okužbe z nevarno nalezljivo boleznijo, in za prihod iz teh držav.
Omejitev pravice do svobode gibanja je v prvem odstavku 39. člena ZNB določena ob izpolnitvi ustavnega pogoja preprečevanja širjenja nalezljive bolezni. Razlog varstva pred nalezljivimi boleznimi je v ustavi izrecno naveden kot dopustni razlog za omejevanje pravice do svobode gibanja (drugi odstavek 32. člena). V primerih ukrepov iz ZNB in posledično v odloku ne gre za najintenzivnejše posege države v človekove pravice oziroma za posege, ki bi pomenili razveljavitev človekovih pravic, ampak gre za njihovo omejitev v skladu s 15. členom ustave. Pravice se omejujejo na podlagi 39. člena ZNB, ki v skladu z 32. členom ustave daje vsebinsko podlago za te omejitve, ki pa so uveljavljene v obsegu, ki je nujno potreben za dosego cilja. Vsi ukrepi so bili sprejeti z namenom, da se preprečita nenadzorovana širitev nalezljive bolezni in razpad zdravstvenega sistema, kar bi lahko v skrajni posledici ogrozilo dejanski obstoj države.
ZNB izrecno določa, da ima v primeru tehtanja med ustavno zavarovanimi vrednotami življenja in zdravja prebivalcev ter svobodo gibanja prednost varovanje življenja in zdravja prebivalstva. V primeru tehtanja med ustavno zavarovanimi vrednotami življenja in zdravja prebivalcev ter svobodo gibanja, ima v koliziji pravice do varovanja življenja in zdravja in pravice do svobode gibanja, če gre za njihovo začasno omejitev, prednost varovanje življenja in zdravja prebivalstva. Ukrepi iz prvega odstavka 39. člena ZNB in odloka so sorazmerni in nujni za dosego cilja, ki je obvladovanje in preprečevanje nalezljive bolezni z namenom varovanja zdravja ljudi. Namreč le s preprečevanjem stikov med ljudmi in z doslednim izvajanjem drugih ukrepov na podlagi ZNB ter ob upoštevanju preventivnih in higienskih napotkov stroke (Nacionalni inštitut za javno zdravje) je mogoče obvladati in zamejiti širjenje nalezljive bolezni.
Vlada bo, kot je v praksi z vsemi drugimi ukrepi, ki se ves čas presojajo v skladu z odločitvijo Ustavnega sodišča RS, nadaljnjo veljavnost ukrepov presojala v sodelovanju s strokovno skupino in morebitnimi odločitvami Ustavnega sodišča RS o vloženih pobudah za oceno ustavnosti in zakonitosti 39. člena ZNB ter relevantnih odlokov.

Vlada je na današnji seji odbora za gospodarstvo sprejela sklep, s katerim namenja več kot 1,2 milijona evrov za preprečitev negativnih vplivov na mokrišče v KP Strunjanske soline.
Z novelacijo investicijskega programa za mokrišča v Krajinskem parku (KP) Strunjanske soline se spreminja dinamika načrtovanih aktivnosti v letu 2021 in skupna vrednost projekta, ki znaša 1.217.684,18 evrov. Investicija se bo izvajala do 31. 12. 2021. Razlog za izvedbo projekta so ukrepi (nadvišanje nasipov), potrebni za preprečitev negativnih vplivov na mokrišča in ohranitev biodiverzitete mokrišč, s tem pa ohranitev njihove vloge, ki jo imajo kot območja Natura 2000 pri blaženju podnebnih sprememb (naravni shranjevalec ogljika, porabnik ogljikovega dioksida, zmanjševalec tveganj zaradi vplivov ekstremnih dogodkov in zmanjševalec vplivov naraščajoče morske gladine).
Mokrišča (Strunjanske soline), kot del omrežja Natura 2000, so zaradi pričakovanih vplivov podnebnih sprememb ena od najbolj ranljivih območij. Obenem imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju ekosistemskih storitev za širše naravno in človekovo bivalno okolje.
Dvigovanje morske gladine kot posledica podnebnih sprememb je skupaj z antropogenim vplivom pomemben faktor krčenja obalnih mokrišč - območij, ki so na stičišču morja in kopnega. To ima pomembne posledice za številne organizme, tudi za ptice, ki na teh območjih gnezdijo. Brez ustreznih ukrepov lahko nekatere ptice s teh območij v celoti izginejo.