Skoči do osrednje vsebine

Cilj ustavitve javnega življenja ohraniti reprodukcijski faktor R blizu 1

Na današnji novinarski konferenci o aktualnem stanju glede bolezni COVID-19 sta sodelovala vodja strokovne skupine Mateja Logar in vodja oddelka Intenzivne terapije Infekcijske klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Matjaž Jereb.

V nedeljo je bilo opravljenih 1774 PCR-testiranj, pozitivnih je bilo 287 testov, to je 16,2 odstotka. Opravljenih je bilo 4619 hitrih testov. Sedemdnevno povprečno število pozitivnih primerov znaša 943 (dan prej 944). 14-dnevna incidenca se je v zadnjih dneh močno povečala in je danes 588 primerov na 100.000 prebivalcev. Trenutno je v državi 12.424 aktivnih pozitivnih primerov. V bolnišnicah se zdravi 526 bolnikov, od tega na intenzivnih oddelkih 112. Šest ljudi je umrlo.

Spremembe vstopno/izstopnega režima na zunanjih in notranjih mejah

Od danes naprej veljajo spremembe Odloka o določitvi pogojev vstopa v Republiko Slovenijo zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19. Prehajanje državne meje zunaj kontrolnih točk ni več mogoče, razen za dvolastnike med opravljanjem gozdarskih, kmetijskih ali poljedelskih del.

Predčasna prekinitev karantene več ni mogoča, prav tako ne veljajo več izjeme glede prehoda meje brez testa, razen za prevoz, dostavo, tranzit in imetnike diplomatskih potnih listov ter šolarje do 13 let. Črtane so tudi vse izjeme prehoda meje s sedemdnevnim testom. Ta izjema od danes velja le za dnevne delovne migrante, šolarje nad 13 let, osebe, ki šolarje spremljajo, in dvolastnike. PCR-test se od danes prizna samo, če je ta opravljen v državah članicah EU ali schengenskega območja.

Za osebe s prebivališčem v Republiki Sloveniji so prepovedana potovanja v države oziroma administrativne enote držav, ki so na rdečem seznamu (seznam je objavljen na spletnih straneh vlade), razen za splošni izjemi, prebolevnike in cepljene, in vse posebne izjeme, ki so naštete v odloku.

Ukrepi bodo učinkovali, če jih bo javnost spoštovala

Ukrepi za omejevanje širjenja virusa med 1. in 11. aprilom so bili tehtno premišljeni, razloge za uvedbo je pojasnila Logar. Predlog obveznega nošenja mask v urbanih središčih je pripravila svetovalna skupina. Z njim želi preprečiti primere, ko veliko posameznikov mask na javnih površinah ne nosi in ne vzdržuje varnostne razdalje. Svetovalna skupina je z vidika pozitivnega psihološkega učinka predlagala dovoljeno zbiranje dveh družin na veliko noč, to je petih odraslih oseb in otrok, ob upoštevanju drugih preventivnih ukrepov. V šolah se zgodi veliko stikov, zato je bil uveden pouk na daljavo ne glede na to, da se stanje v tednih, ko so bile šole odprte, ni poslabševalo.

Uspeh 11-dnevne ustavitve javnega življenja bo ohraniti reprodukcijski dejavnik R blizu 1. Enajstdnevna ustavitev je za učinkovanje ukrepov boljše časovno obdobje kot pa le petdnevna ustavitev, saj zaobjame dve kratki petdnevni inkubacijski dobi, ko se bolezen lahko razvije.

Ukrepov ni bilo smiselno uvesti že z 29. marcem, saj se je na izvedbo treba pripraviti in ukrepe smiselno komunicirati. Če ukrepa druženja na veliko noč ljudje ne bodo spoštovali, se bo to lahko pokazalo po 14 dneh v nekaj slabših podatkih v dnevu ali dveh, v splošnem pa to znotraj 11-dnevnega izvajanja ukrepov ne bo bistveno vplivalo na poslabšanje razmer.

12. aprila se v šole vrnejo vsi osnovnošolci in dijaki po modelu C. Predlog samotestiranja pri otrocih se pripravlja, a še ni pripravljen za izvajanje. Glede varstva otrok staršev, ki so zaposleni v kritični infrastrukturi, se tokrat o upravičenosti ne bodo odločali župani, ampak upravičenost definira že odlok.

Razmere v intenzivnih oddelkih

Za razliko od prvih dveh valov je odstotek bolnikov na intenzivnih oddelkih glede na vse covidne hospitalizirane bolnike tokrat višji, je zatrdil Jereb. Tako je zdaj za vse bolnišnice ta podatek 21 odstotkov, v UKC Ljubljana pa je 26 odstotkov. Nemčija ima 30 intenzivnih postelj na 100.000 prebivalcev, Slovenija le 15, največje število vseh takih postelj na ravni države je 220, je pa v UKC Ljubljana trenutno zasedenih 38 takih postelj. Smrtnost v prvem valu je bila 31 odstotkov vseh hospitaliziranih in je v drugem valu padla na 27 odstotkov. Tak odstotek bi bil v kolapsu zdravstvenega sistema veliko višji. Starostna struktura na intenzivnih oddelkih je 69 let, najmlajši bolnik ima 38 let. Pri mlajših pacientih prav tako zaznavajo oteževalno okoliščino, in sicer pri tistih z diagnozo povišanega krvnega tlaka.