Predsednik vlade Janez Janša se je uvodoma zahvalil predsedniku republike za organizacijo srečanja, ministru za zdravje in strokovni skupini pa za pripravo predlogov ukrepov. Izpostavil je, da je bilo zaradi hitrega poslabševanja epidemioloških razmer in nujnosti ukrepanja današnje srečanje sklicano pred načrtovanim datumom. Predsednik vlade je uvodoma dejal, da smo glede na situacijo "v tekmi s časom, s širjenjem virusa, na eni strani, ter s hitrostjo in možnostjo cepljenja, na drugi strani." Ob tem je tudi dejal, da ne moremo računati na to, da bomo s hitrim cepljenjem pred poletjem dokončno zaustavili epidemijo. Napovedi v začetku letošnjega leta so bile bolj optimistične, ker ni prišlo do obljubljenih dobav cepiv, kot je bilo pogodbeno dogovorjeno, smo po mnenju predsednika vlade danes v približno enomesečni zamudi. "V tej tekmi s časom, z epidemijo, lahko vidimo luč na koncu tunela, vidimo pa tudi pot do tja, ki ni tako svetla in glede na situacijo, ki je bila orisana, bo treba sprejeti ukrepe, da v vmesnem času do poletja ne bomo plačali previsoke cene."

V nadaljevanju je dejal, da je bilo po državah članicah Evropske unije proizvedeno in razdeljeno 90 milijonov odmerkov cepiva, v četrtek jih je bilo porabljenih 62 milijonov. Z drugim odmerkom je bilo cepljenih manj kot pet odstotkov Evropejcev, v Sloveniji je ta odstotek višji, vseeno pa to po njegovem mnenju ne zaustavlja epidemije in so potrebni dodatni ukrepi. Osnovni problem, ki ga imamo je, da sta se dva dobavitelja držala dogovora, Astra Zeneca pa je dostavila le četrtino dogovorjenih pogodbenih obveznosti. Zato po mnenju predsednika vlade prihaja do enomesečne zamude.

Predsednik vlade je na srečanju izpostavil, da je Evropska unija v času epidemije izvozila 77 milijonov odmerkov cepiva, skoraj toliko kolikor je porabila za svoje prebivalce. Pri tem je Evropska unija daleč najbolj radodarna in izvaža tudi v tiste države, ki same ne dovolijo izvoza cepiva v Evropo, med njimi sta ZDA in Velika Britanija. Predsednik vlade je ob tem spomnil tudi na pogovor evropskih voditeljev z ameriškim predsednikom Bidnom o dobavah cepiv na vrhu EU v prejšnjem tednu. V ZDA se proizvaja daleč največ cepiv, je pa njihov izvoz trenutno prepovedan. Ameriški predsednik je evropskim voditeljem na vrhu EU zagotovil, da bodo z distribucijo cepiv pomagali takoj, ko bodo doma presegli precepljenost. Po mnenju predsednika vlade to bistveno ne bo vplivalo na zaustavljanje epidemije v Evropi, saj se bo cepljenje pospešilo in bo pomoč ZDA, ko bo dovoljena, že prepozna.

Pozitivna novica z vrha EU je po mnenju predsednika vlade ta, da bo na ozemlju EU za proizvodnjo in polnjenje že odobrenih cepiv v prihodnjih tednih in mesecih odprtih več tovarn, kar bo povečalo količino cepiv. Za Slovenijo v drugem četrtletju leta to pomeni 1,8 milijonov cepiva. S temi količinami cepiv bomo v Sloveniji do konca junija prišli do tolikšne precepljenosti, da bomo epidemijo uspešno zaustavljali. Do konca junija bomo precepili 70 odstotkov odraslega prebivalstva in, ker bo takrat  določeno število prebivalstva  že imun na virus, bomo konec junija ali v začetku julija epidemijo lahko uspešno zaustavili. 

Predsednik vlade je izpostavil tudi, da je bilo na vrhu EU zaradi novih sevov novega koronavirusa veliko zaskrbljenosti. Stroka v Sloveniji se je na področju procesa sekvenciranja uspešno organizirala, zato se lahko odziva brez večjih zamud.

"Pred nami je mesec april, mesec, v katerem bomo lahko precepili najbolj ogroženo populacijo, kljub temu pa to še ne bo znatno vplivalo na širjenje virusa, bo pa bistveno vplivalo na zmanjšanje posledic." Šele v mesecu maju lahko, ob dobavi vseh obljubljenih količin cepiv, računamo na zaustavljanje virus. Junija pa bomo lahko razglasili rumeno fazo in sprostili večino omejitvenih ukrepov. Ključni mesec po mnenju predsednika vlade ostaja april.

Podobni ukrepi kot jih predlagala strokovna skupina se sprejemajo tudi v drugih evropskih državah. Odločitve o zaprtju so težke, za seboj prinesejo tudi socialne in finančne posledice. Zaradi epidemije smo vsi že utrujeni in naveličani, zato je pred nami nekaj tednov  testa solidarnosti. Po mnenju predsednika vlade bodo posledice hujše, če bomo reagirali prepozno. Pri predlaganih ukrepih je treba vedeti, da se lahko sprejme še strožje ukrepe, ki pa ne bodo prinesli večjih učinkov.

Predsednik vlade je ob koncu srečanja dejal, da je bilo na srečanju jasno, kakšne so dileme tistih, ki se spopadajo z epidemijo. Izrazil je obžalovanje, da se srečanja  niso udeležile tudi opozicijske stranke. Pozdravil je odločitev, da je bilo srečanje javno in ga je bilo mogoče spremljati v neposrednem prenosu. Če do novih variant virusa ne bi prišlo, po njegovem mnenju danes ne bi sedeli skupaj. Nove variante se hitreje širijo in so bolj smrtne, brez njih bi bila Slovenija v rumeni fazi in lahko bi se držali načrtovanega semaforja. Vlada po njegovem mnenju nima alternative in mora glede na projekcije števila smrti, sprejeti ukrepe za zaustavljanje tretjega vala epidemije, narediti moramo vse, da bomo situacijo sposobni obvladati. Ob tem je izpostavil, da v tem trenutku tudi večina drugih evropskih držav ravan enako, podaljšuje ukrepe, jih zaostruje ali uvaja nove. V tretjem valu se vsi srečujemo z nevarnostjo novih različic novega koronavirusa. Dejal je, da glede na izkušnje prvih dveh valov epidemije z desetimi izjemami ne smemo razvodeneti omejitvenih ukrepov.  Prosil je za razumevanje, da zdržimo teh 12 dni popolnega zaprtja ter po tem  ob bolj predvidljivi situaciji prebijemo še preostale tedne  do poletja oziroma do precepljenosti. Cena tega bo po njegovem mnenju bistveno nižja kot, če potisnemo glavo v pesek in se delamo, da nas to ne bo doletelo in, da se bodo krivulje, kar same od sebe obrnile na bolje. Takšno tveganje so obžalovale vse države, ki so se odločile za takšno obliko spopadanja z epidemijo. Svoje razmišljanje je zaključil z besedami: "Ne izbiramo med pozitivnim in negativnim, izbiramo med ukrepanjem, ki ima negativne posledice in neukrepanjem, ki ima še bolj negativne posledice."