Franc Jurša (DeSUS) je predsedniku vlade postavil vprašanje o uskladitvi pokojnin in dolgotrajni oskrbi. Predsednik vlade je v odgovoru na poslansko vprašanje poudaril, da je bila upokojenska generacija z epidemijo najbolj prizadeta, odprava neravnovesij v zadnjem letu pa je bila večja kot v zadnjih desetih letih. Upokojenska generacija je bila deležna obsežnih popravkov tako pri odpravi krivic oziroma zaostankov pri usklajevanju pokojnin kot pri posebnih dodatkih v času koronske epidemije. Druge zaostanke je po njegovem mnenju mogoče nadomestiti v prihodnjih dveh letih, če bodo gospodarske razmere takšne, kot se napovedujejo, če bodo nekoliko boljše, pa mogoče že letos.

Predsednik vlade je v odgovoru opozoril, da je predlog zakona o dolgotrajni oskrbi že nekaj časa v obravnavi, da pa zakon zahteva dodatno usklajevanje in premisleke, saj je ob sprejemu zakona treba imeti predvidena finančna sredstva za njegovo uresničitev, in to ne le za prihodnje leto, ampak trajno. Nacionalni demografski sklad je eden od prvih pogojev, da bo sistem dolgotrajne oskrbe deloval na trdnih temeljih. Predsednik vlade je zagotovil, da bo zakon na poslanskih klopeh pravočasno, tako da bo uveljavljen 1. januarja prihodnje leto. "Ali bo to spomladi ali na začetku jeseni, težko rečem, ker gre za finančno daleč najzahtevnejši projekt v mandatu te koalicije."

Na dodatno vprašanje glede zagotovitve novih zmogljivosti v domovih za starejše je predsednik vlade poudaril, da bo v prihodnjih letih na podlagi tega, kar je bilo že sklenjeno in odobreno; na podlagi tega, kar se zdaj načrtuje v okviru nacionalnega načrta za odpornost in okrevanje, v Sloveniji zgrajenih na tisoče novih zmogljivosti za oskrbo starejših v domovih. Ko bo ponudba večja od povpraševanja, bodo padle tudi cene teh storitev.

Zmago Jelinčič Plemeniti je predsedniku vlade postavil vprašanje o cepivih. Predsednik vlade je v odgovoru poudaril, da so bila vsa cepiva, ki jih trenutno uporabljamo v Sloveniji in Evropski uniji, preizkušena, šla so skozi vse predpisane faze testiranja in so varna. Primeri, ko naj bi prišlo do neželenih učinkov po cepljenju, se sproti preučujejo in prihaja tudi do začasnega zaustavljanja cepljenja, dokler stvari niso razjasnjene. Znanstveno pa ni dokazana razlika med učinkovitostjo in stranskimi učinki AstraZeneca in drugih cepiv, ki so proizvedena po drugačni tehnologiji.

Glede ruskega cepiva Sputnik je povedal, da ga Evropska agencija za zdravila (EMA), katere del je tudi Slovenija, še preverja. Ob tem je opozoril, da so roki dobave cepiva Sputnik takšni, da ga v tem trenutku ni smiselno naročati, tudi Madžarska zelo malo cepi s sputnikom, saj tega cepiva ni dovolj na voljo. Cepivo Sputnik ima enake težave kot druga, in to so proizvodne zmogljivosti. »In tudi če bi Slovenija sama izvedla vsa testiranja in sama odobrila to cepivo, je veliko vprašanje, kdaj bi dobila prve količine. Naročiti ga je mogoče po dokaj enostavnih postopkih, bolj enostavnih kot recimo cepivo iz Kitajske, vendar so roki dobave takšni, da v tem trenutku to najbrž ni smiselno.« Ob tem je še dejal, da tako Lek kot Krka sodelujeta v naporih za zagotovitev zadostnih količin cepiv.

Poslanka Tina Heferle je predsedniku vlade postavila vprašanje, zakaj se vlada vse do danes še ni seznanila z dvema kandidatoma, ki sta bila izbrana za zasedbo mesta evropskega delegiranega tožilca. Predsednik vlade Janez Janša je v odgovoru na poslansko vprašanje poudaril, da je vlada v letu 2020 imenovala že 15 državnih tožilcev. Glede imenovanja dveh tožilcev za zasedbo mesta evropskega delegiranega tožilca pa je dejal, da kogar koli od evropskih kolegov je vprašal o tem, kdo izbira kandidata za evropskega tožilca, je bil odgovor: vlada. Poudaril je, da Vlada Republike Slovenije po Ustavi Republike Slovenije ni poštar. Leve vlade pa so pri nas sprejele zakon, po katerem naj bi bila vlada zgolj poštar, ki se z imenovanjem evropskega tožilca zgolj seznani, tožilski svet pa je tisti, ki sprejema odločitve. »Ta postopek preverjamo, in dokler odgovori na ta formalna vprašanja ne bodo jasni, se vlada s tem ne bo seznanila.« Zakon ne določa nobenega roka, v katerem bi se vlada morala seznaniti z imenovanjem evropskega tožilca. Poudaril je še, da Slovenija pri imenovanju ničesar ne zamuja, v tem trenutku je od 27 držav članic EU postopek končalo osem držav, 19 pa še ne. Na dopolnitev vprašanja je predsednik vlade ponovil, da bo vlada to zadevo dala na dnevni red po tem, ko se bodo razčistila ta formalna vprašanja. »Lahko pa se bo zgodilo tudi, da bomo predlagali spremembo zakona, ker Vlada Republike Slovenije po Ustavi Republike Slovenije ni poštar, ampak predstavlja državo navzven.«

V odgovoru na poslansko vprašanje Janje Sluge o načrtih vlade za čas po epidemiji je predsednik vlade poudaril, da je vlada v prvem letu svojega delovanja 80 odstotkov časa, resursov in energije porabila za spopad z epidemijo. Dejal je, da je Sloveniji lani med drugim uspelo podeseteriti zmogljivosti za obravnavo bolnikov s COVID-19. Če tega ne bi uspeli narediti, bi morali bolnike s koronavirusom tudi iz Slovenije voziti v druge države, tako kot se je to zgodilo mnogim v Evropski uniji, na primer tudi Nizozemski, za katero velja, da je pred krizo imela najboljši zdravstveni sistem. »Prvo leto in vsi ti izzivi so za nas nekaj, kar jemljemo tudi kot nauk in opozorilo.« Predsednik vlade je še dejal, da želimo Slovenijo, predvsem pa zdravstveni sistem in druge podsisteme, narediti odporne za naprej. »To smo predlagali oziroma postavili tudi kot eno od prioritet vodenja Svetu Evropske unije, se pravi, to je tudi evropska prioriteta v drugi polovici leta.« Ob tem bo vlada uresničevala tudi cilje, zastavljene s koalicijsko pogodbo, predvsem debirokratizacijo in decentralizacijo Slovenije. »Program za to imamo narejen. Potrebujemo pa za to tudi nekaj časa in manevrskega prostora. Tudi vi ga potrebujete v Državnem zboru. Če trikrat na teden obravnavate interpelacijo, potem pač ne morete obravnavati zakonov in drugih ukrepov, ki so nujno potrebni za to, da te stvari uresničimo.«