V ponedeljek je bilo opravljenih 4700 PCR-testiranj, potrjenih je bilo 740 testov, kar je 15,7 odstotka. Izvedenih je bilo 47.918 hitrih testov. Včeraj je bilo hospitaliziranih 506 oseb, 21 manj kot včeraj, na intenzivnih oddelkih pa 90. 7 ljudi je umrlo, vsi v bolnišnicah.

7-dnevno povprečje potrjenih primerov se je s 762 povečalo na 764. 14-dnevna incidenca na 100.000 prebivalcev danes znaša 503 (včeraj 510). V Obalno-Kraški regiji je 14-dnevna incidenca 815, najnižja pa v Posavski regiji (214), sledi ji Jugovzhodna Slovenija s 390 pozitivnimi primeri. Se pa razmere slabšajo v Koroški regiji.

Med občinami glede na včeraj potrjene nove okužbe izstopajo naslednje občine: Celje (35), Žalec (18), Slovenska Bistrica (15), Kamnik (16), Kranj (24), Škofja Loka (17), Izola (10), Koper (38), Ljubljana (91) in Maribor (26).

V srednjih šolah izvajajo izobraževanje po modelu C

V šoli se več tednov izobražujejo dijaki zaključnih letnikov, je poudarila Kranjc, preostali dijaki pa so se včeraj začeli šolati po modelu C, kar pomeni, da je v oddelku fizično prisotna polovica dijakov, druga polovica pa se šola na daljavo, dijaki pa se izmenjujejo na en teden. 

Se pa je v tem tednu v skladu z Nacionalno strategijo cepljenja proti COVID-19 začelo prednostno cepljenje zaposlenih v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, najprej za zaposlene, ki so starejši od 50 let, nato pa za vse ostale. Prijave na cepljenje so v regijah različne, v Mariboru je to 70 odstotkov, v Gorenjski regiji je to 20 odstotkov. Na ministrstvu pričakujejo, da se bodo nekateri nizki odstotki prijavljenih učiteljev vseeno povečevali.

Do konca šolskega leta je še 70 šolskih dni, kar bo dovolj, da se bo pri nekaterih dijakih nadoknadil manko znanja, kjer bo to potrebno in izvedlo potrebna ocenjevanja za veljavnost šolskega leta.

Glede mask pri športni vzgoji se ministrstvo ponovno dogovarja z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ), če bi se obveznost nošnje mask morebiti lahko kako prilagodila.

Al Mansour je zagotovila, da so se ravnatelji srednjih šol na ponoven začetek pouka v živo dobro pripravili. Izdelali so izvedbene načrte, kjer so opredelili matične učilnice za vsak razred in s tem zagotovili mehurčke, da se dijaki iz različnih oddelkov pri izvajanju posameznih predmetov oziroma modulov ne mešajo med seboj. Največ težav je povzročalo sprememba iz prej normativnega združevanja dijakov pri izbirnih strokovnih vsebinah in športni vzgoji, kar pa v sedanjem položaju po priporočilih NIJZ ni dovoljeno, zato se sedaj tudi za te skupine po novem pouk zagotavlja v matičnih oddelkih, pa čeprav le za nekaj dijakov.

Največji izziv ravnateljem predstavlja pouk športne vzgoje, saj je bilo treba »zanemariti« normativnost, pouk se bo izvajal za vse dijake posameznega oddelka istočasno. Vsi dijaki ves čas nosijo zaščitne maske (te zanje v oddelku do sedaj niso bile obvezne), kar lahko pri športni vzgoji zaradi intenzivnejšega dihanja in manjše vidljivosti predstavlja problem.

Prvih 14 dni dijaki pri pouku zgolj ponavljajo snov, s čimer se preverja, koliko znanja so usvojili na daljavo. Če bodo v šolah ugotovili primanjkljaj na posameznem področju, bodo to skušali nadomestiti, tudi z dodatnimi urami, kjer bo to potrebno.

Tudi dijaški domovi so se spet odprli. Dijaki so nastanjeni po 2 v sobi, domske skupine so smiselno oblikovane ob upoštevanju priporočil in smernic NIJZ. Izvaja se nošenje mask na hodnikih, učilnicah, klubskih sobah in skupnih prostorih. Poudarek je na ozaveščanju ukrepov za obvladovanje tveganja (higiena kašlja, razkuževanje, prezračevanje) kot tudi na preventivi in podpornih aktivnostih za izboljšanje imunskega sistema (zdravo prehranjevanje, gibanje na svežem zraku, krepčilni spanec).

Se pa je na Strokovnem izobraževalnem centru Ljubljana k cepljenju prijavilo 60 odstotkov zaposlenih, 20 odstotkov se jih še odloča, 20 odstotkov jih je covid že prebolelo oz. se trenutno na bolniški in se ne morejo cepiti. Pri sedanjem odpiranju šol so v centru dali večji poudarek osveščanju zaposlenih glede pomembnosti izvajanja preventivnih ukrepov. Strah predstavlja morebitna bolezenska odsotnost učiteljev, saj šole nimamo rezerv, s katerimi bi izpade kadra nadomestili.

Cepljenje intenzivno poteka

Pogodbo NIJZ in podjetja Salus glede sodelovanja pri obvladovanju cepiv je predstavil Kacin. Vrednost pogodbe na letni ravni je slab milijon evrov (vključuje že DDV). Konkretno so v pogodbi dogovorjene različne storitve, in (i) sicer sprejem pošiljk od naročnika ali dobavitelja, (ii) skladiščenje cepiva na zahtevanih temperaturnih pogojih, (iii) priprava in izdaja cepiva, (iv) prevoz cepiv s spremljajočo logistiko.

Predvidene skupne dobave cepiv v marcu so predvidene v višini 282.819 odmerkov. Tako je NIJZ prvega in osmega marca že prejel obakrat 19.890 odmerkov cepiva Pfizer. Enaka količina bo dobavljena vsak ponedeljek do konca marca, tako bo skupaj dobavljenih 99.450 odmerkov. Marca bo dobavljenih skupaj tudi 30.000 odmerkov cepiva Moderna. Število dobav AstraZeneca se bo med mesecem povečevalo. Tako je bilo 4. marca dobavljenih 21.600 odmerkov, kar je manj, kot je bilo napovedano. Predvidoma naj bi do konca marca prejeli več kot 150.000 odmerkov tega proizvajalca.

Razdeljevanje cepiv v tednu od 8. marca do 12. marca bo izvedeno na način, da bo za 2. odmerek razdeljenih 20.100 odmerkov cepiv proizvajalca Pfizer in 2600 odmerkov cepiv s strani Moderne. Za cepljenja s 1. odmerkom bo v tem tednu namenjenih 1400 odmerkov cepiva Pfizer in 30.200 odmerkov cepiv podjetja AstraZeneca. Skupaj je to 54.300 odmerkov. Trenutno ni razdeljenega manj kot 3 odstotke prejetih cepiv, in sicer 5600 odmerkov podjetja Pfizer/Moderna za 2. odmerek in 1200 odmerkov podjetja AstraZeneca.

Precepljenost starejših od 90 let znaša s prvim odmerkom 43 odstotkov. Cepljenih je tudi 49,8 odstotka starejših med 85 do 89 let, 53,3 odstotka starejših med 80 in 84 let in 30,4 odstotka starejših med 75 in 79 let. V tej kategoriji starejših se sedaj cepljenje izvaja intenzivno.

Glede lastne proizvodnje cepiv v Sloveniji se Novartis, v okvir katerega sodi Lek, v Švici pripravlja na proizvodnjo cepiv, v Sloveniji pa tega ne načrtujejo. Tudi Krka nima namere proizvajati cepiva v Sloveniji.