Prvi dan so ministri na formalnem zasedanju razpravljali o viziji Nato 2030, delitvi bremen ter nadaljnjemu prilagajanju Natove okrepljene odvračalne in obrambne drže. Generalni sekretar (GS) Stoltenberg je ministrom predstavil ambiciozen paket predlogov, ki bodo služili tudi kot podlaga za nadaljnje konzultacije v okviru Zavezništva ter srečanje voditeljev držav in vlad, ki naj bi potekalo v letošnjem letu. Stoltenberg v tem kontekstu vidi zgodovinsko priložnost za odprtje novega poglavja v transatlantskih odnosih in izgradnjo še močnejšega Zavezništva. Prepričan je, da mora Zavezništvo pri soočanju z globalnimi izzivi in grožnjami prihodnosti ohraniti vojaško tehnološko prednost ter  okrepiti politično vlogo. Obenem pa je izpostavil, da Natova politična teža temelji na vojaški moči, zato je potrebno Zavezništvo ohranjati vojaško močno. Zaradi razvoja novih vojaških konceptov in strategij, ki bodo določili naš pristop do trenutnih in prihodnjih varnostnih groženj, se vse večja pozornost namenja tudi razvoju sodobnih tehnologij. Spričo slednjega so ministri potrdili Celovito izvedbeno strategijo glede nastajajočih in prebojnih tehnologij in Natov temeljni koncept vojskovanja, seznanili pa so se tudi tudi z napredkom pri implementaciji Koncepta odvračanja in obrambe v evroatlantskem prostoru, ki smo ga potrdili junija lani.

Kar se tiče delitev bremen, tudi nova ameriška administracija poziva evropske zaveznice in Kanado, da prevzemajo pravičnejši oziroma večji delež bremena. Implementacija Valižanske zaveze je namreč pomembna tudi z vidika zagotavljanja sodobnih zmogljivosti, večje pripravljenosti sil ter kredibilnega odvračanja in obrambe. Države članice letos že sedmo leto zapored zvišujejo obrambne izdatke in nadaljujejo z vlaganji v ključne zmogljivosti, kar je v svojem poročilu izpostavil GS Stoltenberg. Letos že tretjina zaveznic namenja 2 % bruto domačega proizvoda (BDP) za obrambo. Sicer bo Slovenija letos za obrambne izdatke namenila 1,29 % BDP oziroma nominalno za 120 milijonov evrov več kot lani. Minister Tonin je povedal, da bo Slovenija tudi po sprejetju Zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovensko vojsko v letih 2021 do 2026 na 26. mestu po obrambnih izdatkih v Natu in dodal: »Slovenija prispeva pravično le pri prispevkih v misijah in operacijah, kjer je trenutno 6% naših pripadnikov. Smo pa na dolgi poti, da dosežemo standarde, kar se tiče denarja in opremljenosti. Želim si, da za svojo varnost poskrbimo sami.«

Prvi dan se je zaključil s krajšim neformalnim zasedanjem, na katerem so bili prisotni visoki predstavnik EU Borrell ter obrambna ministra Finske in Švedske. Zaveznice so skupaj z najtesnejšimi partnericami naslovile vprašanje krepitve transatlantskih odnosov. Z vidika države, ki z letošnjim julijem prevzema predsedovanje Svetu EU, je minister mag. Tonin izpostavil pomen in zavezanost k krepitvi transatlantske vezi, kot tudi nadaljnjega sodelovanja med obema organizacijama. Slednje bo tudi ena od prioritet, ki ji Slovenija v času predsedovanja Svetu EU posvečala posebno pozornost. Minister mag. Tonin je tudi dejal, da bi morali večjo pozornost v okviru NATO-EU sodelovanja nameniti odpornosti.

Danes, v četrtek, je bila formalna razprava posvečena Nato operacijam in misijam, s poudarkom na Afganistanu in Iraku. Ministri so se posvetovali o prihodnji vlogi misije Odločna podpora (RSM). Žal v državi še naprej zaznavamo nesprejemljivo raven nasilja, vključno z napadi talibanov na civilno prebivalstvo in infrastrukturo. Razprava ministrov je bila osredotočena na situacijo na terenu in možne nadaljnje korake. Hkrati  ministri sprte strani pozivajo naj konstruktivno pristopijo k pogajanjem in iskanju trajne, celovite in miroljubne rešitve. Minister mag. Tonin je izpostavil zavezanost Slovenije k nadaljnjim robustnim prispevkom v Natove operacije in misije. Seznanil je tudi z načrti delne prilagoditve nacionalnih prispevkov, pri čemer bodo Natove operacije  in misije na Kosovu, Latviji, Afganistanu in Iraku predstavljale prioriteto. Slovenija bo še naprej ostala v Afganistanu in sicer do skupne odločitve kako naprej.

Tudi v Iraku varnostna situacija ostaja negotova. Zato so ministri na podlagi zaprosila iraške vlade sprejeli odločitev o pričetku izvajanja tako imenovane razširjene Natove misije (expanded NATO Mission in Iraq - NMI). Slovenija bo možnost sodelovanja v slednji proučila, predvsem z vidika usklajenosti z angažmajem v Globalni koaliciji za boj proti Daesh, ki zmanjšuje strukturo sil, v njej pa trenutno delujejo trije pripadniki Slovenske vojske.  

V skupno dvanajstih operacijah in misijah trenutno sodeluje 335 pripadnikov Slovenske vojske.