Skoči do osrednje vsebine

Odgovori Urada vlade za komuniciranje za časopis Politico

Politico danes objavlja članek o medijski situaciji v Sloveniji, pri tem pa kljub temu, da je Urad vlade za komuniciranje obsežno odgovoril na vprašanja, odgovori pri poročanju o situaciji na Slovenskem niso bili povzeti. V nadaljevanju zato objavljamo odgovore, ki so jih pri časopisu Politico prejeli na vsa zastavljena vprašanja in gradiva, ki so bila časopisu tudi posredovana.

Različne fotografije z grožnjami premierju Janezu Janši s smrtjo, ki so bile objavljene v slovenskih medijih.

Različne fotografije z grožnjami premierju Janezu Janši s smrtjo, ki so bile objavljene v slovenskih medijih. | Avtor Mediji

1 / 30

1. Kako je trenutno s spremembami, ki so jih lani poleti predlagali za slovensko medijsko zakonodajo? Misli vlada še naprej spodbujati te zakonske spremembe? Bodo o njih glasovali in če da, kdaj?

Ministrstvo za kulturo je prejelo pripombe več kot stotih različnih organizacij in posameznikov o novi zakonodaji, ki jo sestavljajo spremenjeni Zakon o medijih, Zakon o RTV in Zakon o STA. Te pripombe obsegajo več kot tisoč strani gradiva, ki ga je treba temeljito in natančno predelati. Trenutno pozorno ocenjujemo pripombe in predloge, hkrati pa se odvija nadaljnje medsektorsko usklajevanje med Ministrstvom za kulturo in drugimi državnimi ministrstvi.

2. Kako odgovarjate kritikom, ki pravijo, da te predlagane zakonodajne spremembe pomenijo grožnjo svobodi tiska v Sloveniji?

Predlagana medijska zakonodaja nikakor ne pomeni grožnje svobodi tiska. Pravzaprav skuša odpraviti trenutne težave z medijskimi koncentracijami, ki ovirajo konkurenco in s tem škodijo medijski pluralnosti. Pravni strokovnjaki na tem področju so temeljito preučili, kako tajkuni, kot so Martin Odlazek, Stojan Petrič, Bojan Petan in drugi, ter velika mednarodna organizacija, kot je Pro Plus (ki ima v lasti dve največji komercialni TV postaji), zlorabijo trenutni Zakon o medijih za izrivanje manjših akterjev na trgu. Ministrstvo za kulturo je ukrepe za boj proti koncentraciji medijev že predstavilo podpredsednici EK Veri Jourovi, ki se strinja, da je to za slovensko medijsko krajino velika težava, ki zahteva ukrepanje.

Vendar pa so vsa ta prizadevanja pogosto spregledana, ker je pozornost javnosti usmerjena predvsem v uvajanje novega načina financiranja nacionalne radiotelevizije (RTV Slovenija). Strah kritikov, ki trdijo, da bo nov način razdeljevanja RTV prispevka "finančno uničil" RTV Slovenija, je neumesten. Res je, da je v novem zakonu o medijih predlagan drugačen način prerazporeditve RTV-prispevka (tako, da se nekatera sredstva iz tega prispevka dodelijo drugim pomembnim medijskim hišam), vendar pa je namen tega izključno posodobitev in racionalizacija RTV Slovenija, pa tudi zagotavljanje več sredstev ostalim medijem, ki jih ni prizadela le pandemija koronavirusa. Vlada s stabilnim financiranjem drugih medijev skrbi, da bo medijska krajina v prihodnje finančno vzdržna, pa tudi zagotavlja večjo pluralnost.

Medtem ko je Ministrstvo za kulturo del sredstev iz prispevka RTV Slovenija namenilo drugim medijem, je našlo tudi rešitev, kako nadomestiti izgubljeni dohodek RTV. Novi zakon o medijih bo RTV Slovenija letno omogočil vsaj 11 milijonov evrov več zaslužka tako, da bo RTV dal več oglaševalskih možnosti, saj so bili njeni prihodki od oglasov doslej nepravično omejeni (zasebne radiotelevizije poberejo 80 % prihodkov od oglaševanja). To bomo storili z novim Zakonom o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki bo sprejet hkrati s tremi zakoni o medijih.

Prepričani smo, da bo Zakon o medijih pomenil prvi korak v modernejšo, pravičnejšo, bolj pluralistično in trajnostno medijsko krajino.

3. Kako odgovarjate kritikom, ki trdijo, da je bila začasna ustavitev financiranja STA oblika političnega pritiska na javne medije?

Vlada oziroma njen Urad za komuniciranje (UKOM) ni nikoli izvajal uredniškega pritiska na STA v nobeni obliki. V slovenskih medijih se je razširila močno napačna predstava (ki so jo nato izvozili še v tujino), da bo vlada STA financirala le, če se bo ta strinjala, da o delovanju vlade poroča pozitivno. To nikoli ni bilo res. Pogodbo med vlado in STA je podpisala prejšnja vlada, katere predsednik je bil Marjan Šarec. V njej je jasno določeno, da je STA dolžna predati vso dokumentacijo, ki bo vladi omogočila oceno sredstev, ki jih bo namenila projektu. To je edino logično, saj vlada agenciji mesečno nakaže 165.000 evrov. Za oceno ustreznega zneska za financiranje STA mora obstajati nekakšen nadzor računovodstva, sicer bi ji vlada denar davkoplačevalcev izročila ad hoc, brez prave ocene o tem, kakšen je razumen mesečni znesek. V pogodbi, ki jo je podpisala prejšnja vlada, je torej zapisano tudi, da je mogoče plačila ustaviti; še več – vlada lahko zakonito zahteva vračilo že plačanih zneskov, če STA ne predloži dokumentov o svojem finančnem poslovanju, ki jih vlada potrebuje za oceno. Ker direktor STA ni hotel izročiti nobene dokumentacije, je Urad vlade za komuniciranje preprosto izvršil določbo v pogodbi.

Financiranje STA se kljub kršenju pogodbenih obveznosti STA nadaljuje, vendar tu očitno obstaja pravna zagata, s čimer se strinjajo številni ugledni slovenski pravni strokovnjaki. Trenutno se STA izplačujejo sredstva ad hoc brez dostopa do dokumentacije, ki bi vladi omogočila oceno, koliko agencija resnično potrebuje. To je pravna dilema, ki jo bo treba razrešiti pravno. Ničesar nima opraviti s politiko, čeprav sta opozicija, pa tudi direktor STA, iz nje naredila politično vprašanje. Dejansko pa to ni.

4. Veliko novinarjev je premierja Janeza Janšo obtožilo, da spodbuja sovraštvo zoper javne medijske hiše. Pravijo, da so posledica premierjeve retorike kot tudi retorike nekaterih njegovih zaveznikov tudi grožnje. Nekateri novinarji prav tako trdijo, da prihaja zaradi tovrstnih pritiskov do samocenzure v javnih medijih. Kakšen je vaš odziv na te pomisleke?

Slovenski mediji so večinoma v rokah zasebnih subjektov, ki so že dolga leta povezani z levičarskimi središči politične moči. Pravzaprav so organizirani kot kartel, kar ovira konkurenco in, kot že rečeno, tudi pluralnost medijev. Podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova to opaža tudi v poročilu o stanju pravne države iz leta 2020, ki kaže na neugodno sliko slovenske medijske krajine.

Ker so mediji pretežno povezani z levimi središči kapitalske in politične moči, je jasno, da samocenzure v slovenskih medijih ni. Kdor zna slovensko, lahko pove, da se tako obe glavni televizijski hiši (nacionalna televizija RTV in Pop TV) kot tudi vsi tiskani dnevni časopisi (Delo, Večer, Dnevnik, Svet24, lastniki katerih so levi tajkuni) močno nagibajo v levo. Napadi na vlado so nekaj običajnega, pa naj bodo upravičeni ali ne. Slovenski mediji hodijo od marca kar po poti podpornikov Trumpa, saj podpirajo ljudi, ki kršijo vladne ukrepe za zajezitev epidemije covid-19. Na protivladnih protestih, ki se jih redno udeležuje in na katere vabi tudi slovenska opozicija, ljudje vzklikajo: "Smrt premierju," in nosijo majice z grožnjami s smrtjo premierju Janezu Janši, grožnje s smrtjo so zapisane tudi na plakatih in slikah, prav tako pa so pogosto predvajane v medijih. Premierju so s smrtjo grozili tudi na sejah upravnih organov nacionalne televizije RTV (ko je bil s stranko še v opoziciji), slika pa je bila na spletnih straneh javne televizije objavljena kot nekaj povsem običajnega. Vse to je bilo v različnih medijih objavljeno kljub določbam iz slovenskega kazenskega zakonika.

Odkar je prisotna retorika "boja proti vladnemu zatiranju ", ki je med ljudi prišla z mediji, nekatere posameznike, ki se ne držijo omejitev in kršijo ukrepe za zajezitev koronavirusa, slavijo skoraj kot narodne heroje. Vlada se mora braniti absurdnih trditev, da so omejitve, ki veljajo zaradi epidemije covid-19, začetek stalnega vojnega stanja v Sloveniji – tovrstne izmišljene zgodbe so s slovenskimi mediji prišle tudi do tujih novinarjev.

Premier Republike Slovenije Janez Janša na Twitterju včasih komentira različna pereča vprašanja, med drugim tudi medijske hiše, ki kdaj malodane povzročajo množično histerijo in vstaje zaradi omejevalnih ukrepov. Kljub temu v svojem mandatu kot premier (kot tudi ne v prejšnjih dveh) od medijev ni nikoli zahteval, da bi morali sprejemati redakcijske popravke. To pa je sicer počel prejšnji predsednik vlade Republike Slovenije, Marjan Šarec, ki je državnim podjetjem javno naročil, naj ne oglašujejo v desničarskih medijih.

Naj povemo tudi, da je bila Slovenija na mednarodni lestvici medijske svobode, ki jo objavlja organizacija Novinarji brez meja, najvišje prav v času prve vlade premierja Janeza Janše, in sicer od leta 2004 do leta 2008. V času prejšnje vlade premierja Marjana Šarca je bila Slovenija na tej lestvici uvrščena na 32. mesto, kar je več kot trikrat slabše kot v letih 2005 in 2006, ko je bila 9. in 10.

Prav tako bi radi dodali, da kdor koli zagovarja cenzuro ali druge poziva k odpravi kanalov, po katerih posameznik komunicira v demokratični družbi, nasprotuje medijski svobodi. Slovenska vlada bo še naprej zagovarjala svobodo izražanja kot temeljno ustavno pravico. Slovenska vlada bo to pravico še naprej tudi branila in jo uveljavljala.

Priloge:

  • po WeTransferju: različne fotografije z grožnjami premierju Janezu Janši s smrtjo, ki so bile objavljene v slovenskih medijih
  • fotografija s seje upravnih organov javne televizije RTV Slovenija (ko je bil premier s stranko v opoziciji), nekateri slovenski novinarji, ki delajo na RTV-ju, so sejo obiskali s plakati, na katerih so bile med drugim tudi grožnje Janezu Janši s smrtjo (napis na plakatu: "Smrt janšizmu, svoboda narodu")

Lep pozdrav.

-----------

Pozdravljeni,

pišem članek o javnih medijih v Sloveniji in imam za vlado naslednja vprašanja: 

  1. Kako je trenutno s spremembami, ki so jih lani poleti predlagali za slovensko medijsko zakonodajo? Misli vlada še naprej spodbujati te zakonske spremembe? Bodo o njih glasovali in če da, kdaj?
  2. Kako odgovarjate kritikom, ki pravijo, da te predlagane zakonodajne spremembe pomenijo grožnjo svobodi tiska v Sloveniji?
  3. Kako odgovarjate kritikom, ki trdijo, da je bila začasna ustavitev financiranja STA oblika političnega pritiska na javne medije?
  4. Veliko novinarjev je premierja Janeza Janšo obtožilo, da spodbuja sovraštvo zoper javne medijske hiše. Pravijo, da so grožnje posledica premierjeve retorike kot tudi retorike nekaterih njegovih zaveznikov. Nekateri novinarji prav tako trdijo, da prihaja zaradi tovrstnega pritiska do samocenzure v javnih medijih. Kakšen je vaš odziv na te pomisleke?