Skoči do osrednje vsebine

Opazno zmanjšanje števila okuženih primerov v Sloveniji

Na današnji novinarski konferenci o aktualnem stanju glede bolezni COVID-19 so sodelovale namestnica predstojnika centra za nalezljive bolezni v Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Nuška Čakš Jager, Marta Grgič Vitek, Nacionalna koordinatorica programa cepljenja iz NIJZ in Maja Ravnikar, direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo.

Včeraj je bilo opravljenih 5061 PCR-testov, pozitivnih jih je bilo 880, kar je 17,4 odstotka. Izvedenih je bilo rekordnih 39.443 hitrih testiranj, pozitivnih je bilo 559 primerov, kar je 1,4 odstotka. Skupaj je bilo opravljenih 44.504 testiranj, pozitivnih je bilo 1439 testov.

Število aktivno pozitivnih oseb s koronavirusom se znižuje in je trenutno 13.962. Tudi 14-dnevna incidenca na ravni države na 100.000 prebivalcev je spet nekaj nižja kot dan prej in znaša 663 primerov.

V bolnišnicah se zdravi 864 bolnikov, 160 jih potrebuje intenzivno nego. V torek je umrlo 13 bolnikov, 12 v bolnišnicah in eden v domu starejših občanov.

Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov se je s podatki za včerajšnji dan znižalo na 827 primerov in je tako kot število bolnikov v bolnišnicah pod 1000, kar po načrtu sproščanja ukrepov pomeni izhodišče za prehod v oranžno fazo načrta.

Med občinami z najvišjim številom novih dnevnih covid primerov izstopajo: Ajdovščina 25, Brezovica 22, Celje 45, Domžale 25, Koper 28, Kranj 43, Nova Gorica 29, Novo mesto 30, Slovenska Bistrica 24, Ljubljana 182 in Maribor 48.

V primerjavi 14-dnevne incidence na 100.000 prebivalcev v Evropi za tretji in četrti teden letošnjega leta je opazno zmanjšanje števila primerov le v Sloveniji, ki beleži 10-odstotni padec, na ravni EU je ta 2-odstoten, je opozorila Čakš Jager. Nekatere države se soočajo s povečanjem števila pozitivnih primerov, od katerih z 28 odstotki izstopajo Finska, Portugalska in Španija. Francija beleži 11-odstoten dvig, Belgija pa slabih 10 odstotkov.

Po številu 14-dnevne incidence še vedno najvišje vztraja Portugalska s 1652 primeri, sledi ji Španija s 1036, Češka z 896 in Slovenija v višini 663 (podatek je za 9. februar), kar jo uvršča v sredino lestvice.

Kot je še dejala Čakš Jagrova, smo v zimskem prehladnem obdobju, zato naj se oseba s takimi znaki za vsak manjši prehlad prepriča, ali gre lahko za simptom virusa covid-19. Epidemiologi so predlagali strokovni skupini pri ministrstvu za zdravje odpravo omejitev gibanja ponoči in na občine. Zdravstvena doktrina o jemanju brisov bo še naprej priporočala jemanje brisa iz nosu. Protokol izvajanja množičnega testiranja pri šolnikih se bo do konca tedna spremenil in bo hkrati tudi uveden v izvajanje v smeri obveznega PCR-testiranja šolnikov, ki bodo pri hitrem testiranju pozitivni. Prebolevnikom bolezni covid ne bo potrebno v 3 oziroma 6 mesecih opravljati testiranj. V domovih starejših občanov v zadnjih dneh ni več novih covid pozitivnih primerov, kar je posledica več dejavnikov od cepljenja, prekuženosti oskrbovancev in izvajanja ukrepov.

Po besedah Grgič Vitek je Slovenija do 5. februarja skupaj v celotnem obdobju prejela 96.525 odmerkov cepiva Pfizer in 8400 odmerkov cepiva Moderne in izvedla cepljenje s 96.439 odmerki, pri čemer je bilo z dvema odmerkoma cepljenih 41.883 oseb. V februarju bo prejela 78.390 odmerkov cepiva Pfizer, 13.200 odmerkov cepiva Moderne in 44.514 odmerkov cepiva AstraZenece, skupaj v februarju 136.104 odmerkov. V marcu pa je predvidena dobava 99.450 odmerkov cepiva Pfeizer, 30.000 odmerkov Moderne, za AstroZeneco ni podatkov.

Trenutno je cepljenih oseb z enim odmerkom 54.935, z dvema pa v celotnem obdobju do danes 42.763 oseb.

Število neželenih učinkov pri cepivu Pfeizer je 1046, za cepivo Moderne 5. Skupaj je evidentiranih 7 resnih neželenih učinkov, od česar sta bili 2 smrti in 5 hospitalizacij.

NIJZ bo v dneh med 9. in 12. februarjem razdeljeval 3 vrste cepiv, in sicer na osnovi strokovne odločitve Posvetovalne skupine za cepljenje (PSC) na način:

  • Za cepljenje starostnikov, starih 80 let in več, kjer se bosta uporabljali mRNA cepivi (Pfizer in Moderna),
  • Za vse ostale (zdravstveni delavci in sodelavci, institucionalizirane osebe (varovanci in zaposleni v socialnovarstvenih zavodih, CIRIUS-ih, zaporih in drugih podobnih ustanovah), ki doslej še niso bili cepljene) se bo uporabilo cepivo AstraZenece,
  • Za cepljenje nepomičnih oziroma slabo pomičnih oseb na domu se bo isto uporabilo cepivo AstraZence.

mRNA cepiva se bo v nadaljevanju uporabljajo za naslednje prednostne skupine po vrstnem redu: (i) starostnike, stare 80 let, in več, sledili bodo starostniki, stari 75 let, in več, nato starostniki stari 70 let in več, h katerim sodijo tudi posebej ranljivi kronični bolniki ne glede na starost.

Cepivo AstraZeneca je priporočljivo za uporabo pri osebah starih od 18 do 64 let, ker je za starejše na voljo premalo podatkov o učinkovitosti cepiva. Ne glede na to se cepljenje s tem cepivom priporoča za cepljenje nepomičnih oseb na domu, in sicer ne glede na starost, saj je to cepivo, za razliko od mRNA cepiv bolj stabilno in omogoča transport pripravljenega cepiva do mesta cepljenja. Priporoča se presledek med 1. in 2. odmerkom cepljenja v razmiku med 9 do 12 tednov.

S cepivom AstraZeneca se priporoča cepljenje najprej za naslednje skupine: (i) zdravstveni delavci, ki doslej še niso bili cepljeni, (ii) institucionalizirane osebe (varovanci in zaposleni v socialnovarstvenih zavodih, CIRIUS-ih, zaporih in drugih podobnih ustanovah), ki doslej še niso bile cepljene, (iii) zaposleni in učenci šol za osebe s posebnimi potrebami, ki do sedaj še niso bili cepljeni.

Druge prednostne skupine za cepivo AstraZenece pa so še: (i) posebej ranljivi kronični bolniki stari od 18 do 64 let (lahko tudi za tiste nad 65 let po presoji izbranih osebnih zdravnikov), (ii) ostali kronični bolniki in (iii) nujne službe (zaposleni v varstveno institucionalnih zavodih). Posebej ranljivi kronični bolniki so: bolniki s presajenimi organi, rakavimi obolenji, s hudimi boleznimi pljuč, z redkimi boleznimi, ki povečujejo tveganje za okužbo (na primer prirojene okvare imunosti), osebe na imunosupresivnem zdravljenju, odrasli z Downovim sindromom, odrasli na dializi ali s kronično ledvično boleznijo. Izbrani osebni zdravniki bodo zaprošeni, da zberejo interes za cepljenje med svojimi opredeljenimi bolniki v skladu z navedenimi prednostmi.

Virus se izloča z blatom in preide v kanalizacijo in tam v čistilne naprave. Te vzorce že nekaj časa na inštitutu, ki ga vodi Ravnikar, spremljajo za sledenje patogenov, med njimi tudi virusov. Metodo so začeli razvijati marca in jo dokončali jeseni, s čimer so lahko tudi začeli s pilotnim monitoringom koronavirusa v odpadnih vodah, in sicer na več čistilnih napravah po državi, ni pa pokrita celotna Slovenija, zajetih je okoli 600.000 prebivalcev. Po dosedanjih ugotovitvah se količina virusa v odpadnih vodah prilega številu aktivno pozitivnih prebivalcev, ugotovljenih na testiranjih. Zadnje povečanje virusa so zaznali v januarju, že nekaj časa pa je vidno upadanje virusa.

Spremljanja odpadnih voda so se lotile tudi številne druge države, tudi Evropska komisija, ki vodi ta raziskovanja in jih koordinira. Danes monitoring izvajajo že številne države, in sicer Avstrija, Francija, Švedska in Turčija.

Maja Ravnikar

Maja Ravnikar | Avtor Nebojša Tejić/STA

1 / 3