Skoči do osrednje vsebine

Hitro testiranje je pomemben ukrep preprečevanja širjenja virusa

Na današnji novinarski konferenci o aktualnem stanju glede bolezni COVID-19 so sodelovali Neda Hudopisk, predstojnica Območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Ravne na Koroškem, direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Aleš Rozman in Borut Štrukelj, redni profesor na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani.

Bolnišnično oskrbo je včeraj potrebovalo 1012 pacientov, to je 20 manj kot v ponedeljek, na intenzivni negi je bilo 165 pacientov oziroma trije manj kot dan prej. Zaradi tehničnih težav na NIJZ drugi podatki za včerajšnji dan še niso dosegljivi.

V koroški regiji so po besedah Hudopisk, do 1. februarja potrdili 6770 pozitivnih covid primerov, vrh v številu so dosegli sredi novembra ter potem spet konec decembra. Koroška predstavlja 3,5 odstotka prebivalstva v Sloveniji, a delež obolelih je kar nekajkrat presegel deset odstotkov vseh pozitivnih v Sloveniji. Ker je regija majhna, lahko hitro pride do velikih premikov povprečja sedemdnevnega števila pozitivnih primerov. Tako so 31. januarja beležili 31 takih primerov, kar je pomenilo oranžno fazo, naslednji dan pa so že zdrsnili v rdeče območje.

Hitro testiranje je izredno pomemben ukrep pri preprečevanju širjenja virusa. Protokoli obvladovanja različnih kombinacij in primerov, ki se lahko zgodijo ob izvajanju hitrih in PCR-testov morajo biti definirani in jasni in bodo omogočali obvladovanje situacij, kot so se dogajale pri testiranju učiteljev in vzgojiteljev nekaterih gorenjskih osnovnih šol in vrtcev.

Cepivo istega proizvajalca ima različno učinkovitost

V torek, 2. februarja, je bilo na svetovnem nivoju v 3. fazi kliničnega preizkušanja 20 cepiv, je trenutno stanje predstavil Štrukelj. Osem cepiv ima pridobljeno delno, pogojno dovoljenje. Dve cepivi, rusko in kitajsko, pa sta odobreni za popolno uporabo. Pogojno dovoljenje je tehnični izraz evropske agencije za zdravila in ameriškega FDA za nova tehnološka zdravila ali cepiva, pri katerih je potrebna posebna budnost, kar pomeni, da se v obdobju 24 mesecev dodatno spremlja učinke takih cepiv. Po preteku tega časa dobi cepivo popolno uporabo.

Vse bolj je prisotno spoznanje, da je učinkovitost cepiv različna glede na starost oseb, državo izvajanja klinične študije in glede na količino prvega odmerka. Tako npr. 70-odstotna učinkovitost cepiva Astre Zenece pomeni učinkovitost, od 60 do 90 odstotkov, glede na prej navedene vplive. Številka 70 odstotkov je zelo dobra, če jo primerjamo z ostalimi cepivi, denimo za sezonsko gripo, kjer je učinkovitost 50-odstotna.

Podobno so bile različne učinkovitosti dosežene tudi pri cepivu Johnson & Johnson. Tako klinična študija v ZDA kaže na 76-odstotno učinkovitost, kar je podobno učinkovitosti cepiva Astra Zenece. V Južni Ameriki je bila učinkovitost 66-odstotna, v Južno afriški republiki (JAR) pa 57-odstotna. Zelo verjetno je to odraz prisotnosti mutiranih virusov na določenem območju. Podatki so znani tudi za cepivo Novavax, ki je v Združenem kraljestvu zelo učinkovito, nad 90 odstotkov, v JAR pa le 51 odstotkov. 

Nekatere države EU so se odločile, da bodo cepivo Astra Zenece namenile starostnim skupinam pod 65 let. To cepivo je stabilno, zato se je Slovenija odločila, da bo z njim cepila posameznike, ki so gibalno ovirani.

Cepivu Astra Zenece je zelo podobno rusko cepivo Sputnik 5. Proizvajalca obeh cepiv sta se odločila, da bosta šla v skupen razvoj in v skupno klinično testiranje kombinacije obeh cepiv v Ukrajini.

Posameznik lahko zboli tudi po drugem odmerku cepiva, a zelo redko. Lahko se to zgodi pri bolniku s pomanjkljivim imunskim sistemom, ki ni razvil dovolj nevtralizacijskih protiteles, ali pa pri bolnikih, ki so podvrženi močnim imunosupresivnim zdravilom, zdravilom, ki zmanjšujejo delovanje imunskega sistema.  

Cepiva omogočijo bistveno daljši čas zaščite kot po preboleli bolezni, ta čas bo po zadnjih podatkih več kot eno leto.

Obdobje med 1. in 2. odmerkom je definirano s spodnjo in zgornjo mejo, ki jo lahko določi že sam proizvajalec, lahko pa tudi pristojni organ, v primeru EU je to Evropska agencija za zdravila (EMA).

Odziv po prejetem 2. odmerku Pfeizerjevega cepiva je res bolj intenziven, izraža se v obliki povečanega glavobola, je pa to posledica močnega odziva imunskega sistema.

Boj s covidom je tek na dolge proge 

Na svetu je število pozitivnih covid primerov veliko, zato vpliv virusa še dolgo časa ne bo omejen. Vse več je pozivov, da bi se virusu preprosto prepustili, da covid prebolimo, dobimo skupinsko, čredno imunost, s čimer bi omejili širjenje virusa.

Znan pa je primer mesta Manaus v Braziliji, kjer je bila obolelost prebivalstva lani aprila med 60 in 70 odstotki. Ob tako visoki čredni imunosti bi pričakovali, da se izbruh ne more več ponoviti. A ravno to se je zgodilo, ko je pred mesecem dni ponovno prišlo do velike obolelosti prebivalcev, tokrat z brazilsko mutacijo virusa. 

Strategijo obvladovanja virusa Rozman vidi v tem, da bi se število pozitivnih primerov močno zmanjšalo, potovanja se morajo močno omejiti, da se različne mutacije virusa ne bi prosto prenašale z ene države v drugo. Ko se število dnevnih primerov močno zmanjša, pa je treba dosledno spet začeti slediti virusu, da bi vzporedno javno življenje ohranjali funkcionalno. Zato potrebujemo strateški dolgoročni načrt, kako bomo z virusom živeli na dolgi rok, saj bo naša družba drugačna, kot je bila pred virusom.

Ker je virusa v družbi veliko, je treba hitre teste uporabljati. Seveda so lažno pozitivni hitri testi dejstvo, a spet jih ni toliko, da bi to močno vplivalo na sliko o epidemiji. Je pa slovenska epidemiološka krivulja unikatna in je drugačna od krivulj v številnih drugih državah, kar bo v primernem trenutku, prav gotovo aktualna tema za številne strokovnjake, zakaj je bilo tako.

Borut Štrukelj, redni profesor na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani

Borut Štrukelj, redni profesor na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani | Avtor: Nebojša Tejić, STA

1 / 2