Skoči do osrednje vsebine

Država v domove starejših občanov ni vlagala, zato je veliko smrti stanovalcev

Na današnji novinarski konferenci o aktualnem stanju glede bolezni covid-19 sta sodelovala direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milan Krek in vladni govorec Jelko Kacin.

V nedeljo so med 1720 PCR-testi na novi koronavirus potrdili 368, med 480 hitrimi antigenskimi testi pa 58 pozitivnih primerov. Med PCR-testi je bil delež pozitivnih izvidov 21,4-odstoten, med hitrimi testi pa 12,1-odstoten. Skupaj je bilo opravljenih 2200 testov, pozitivnih je bilo 426 testov, kar je 19,8-odstotni delež testiranih. V državi je več kot 24.300 aktivno pozitivnih, povprečje v zadnjih sedmih dneh je 1.968 novoodkritih primerov na dan.

V soboto je bilo iz bolnišnic odpuščenih 42 pacientov, včeraj pa še 38, skupaj konec tedna 80 pacientov. Na novo je bilo v bolnišnice v soboto sprejetih 107, včeraj pa še 73 pacientov, skupaj je bilo konec tedna 180 novih sprejemov.

V bolnišnici se je tako včeraj zdravilo 1205 ljudi, 196 jih je na intenzivni negi, šest manj kot v soboto. V nedeljo je umrlo 24 bolnikov, 19 v bolnišnicah in pet v domovih.

14-dnevno število potrjenih primerov na 100.000 prebivalcev je 1151,8. Sedemdnevno število potrjenih primerov na 100.000 prebivalcev pa je 652,8.

Glede na število okužb po občinah na včerajšnji dan izstopajo naslednje občine: Ljubljana 52, Maribor 37, Ormož 19, Murska Sobota 15, Slovenj Gradec 11, Sevnica 10, Ajdovščina 16.

Na novo pozitivnih v domovih za starejše je bilo v soboto 23 stanovalcev, največ so jih potrdili v Domu upokojencev Impoljca (Posavska regija), in sicer 15. Včeraj pa je bilo na novo pozitivnih v domovih za starejše 49 stanovalcev in štirje zaposleni. O največjem številu novih pozitivnih primerov pri stanovalcih so včeraj poročali iz DEOS, Poslovna enota Center starejših Cerknica (11), in iz Doma počitka Mengeš (12). S tem je Kacin končal pregled epidemioloških podatkov.

Podatki o smrtih zaradi COVID-19 se po državah zbirajo različno, poudarja Krek. Zaradi nestandardiziranega zbiranja podatkov so lahko le delno primerljivi, zato se ne priporoča neposredno primerjanje. Enotna klasifikacija smrti v povezavi s COVID-19 se v svetu šele vzpostavlja.

Dnevno zbiranje podatkov vodi Ministrstvo za zdravje, ki zbere podatke o številu umrlih v povezavi s COVID-19 iz bolnišnic in domov. NIJZ pa zbira podatke na več načinov: (i) križanja baz pozitivnih na COVID-19 in vseh umrlih, (ii) iz mrliških listov, ki jih izpolni zdravnik – mrliški oglednik, (iii) s pomočjo dokumenta, ki dokumentira smrti zaradi nalezljivih bolezni. Ta zbiranja tečejo dalj časa, ob lkoncu leta se baza umrlih dokončno pregleda in uredi.

V letu 2020 je po podatkih NIJZ umrlo 2891 ljudi v povezavi s COVID-19: 1682 ali 58 odstotkov umrlih je bilo oskrbovancev domov starejših občanov, 1209 ali 42 odstotkov umrlih pa je umrlo drugje.

Delež smrti v domovih je visok, za primerjavo je v sosednji Italiji po prvih ocenah umrlo 35 odstotkov oskrbovancev domov. Zaradi COVID-19 je tako umrl vsak deseti oskrbovanec domov oziroma 15 odstotkov vseh pozitivnih stanovalcev domov.

Presežna vrednost števila vseh smrti je razlika med številom vseh smrti v posameznih letih.

Število smrti v letu 2019 je bilo 21.112, v letu 2020 pa je bilo vseh smrti 24.265. Presežna vrednost v letu 2020 je bila torej 3153 smrtnih primerov, od katerih jih je 2891 zaradi COVID-19, 262 pa je primerov drugih presežnih smrti, kar je osem odstotkov vseh takih smrti.

Pregled umrlih po regijah pokaže, da jih je v pomurski regiji umrlo največ, 269 na 100.000 prebivalcev, kar je odraz zaostalosti regije oziroma najnižjega bruto domačega proizvoda v Pomurju na ravni države.

V zadnjih desetletjih država v domove starejših občanov ni vlagala. Zaposleni so slabo nagrajeni, slabo se je skrbelo za njihovo izobraževanje.

Domovi so formalno postali negovalne bolnišnice, dejansko pa niso imeli za to: (i) ustreznih prostorskih razmer, (ii) ustreznih zdravstvenih kadrov, (iii) njihovo število pa je bilo premajhno. Samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bo ta sistem zrušil, in COVID-19 je to povzročil.

Vlada in NIJZ sta v tem kratkem času, od pomladi do jeseni, sprejela vrsto ukrepov:

  • navodila za delovanje domov v epidemiji,
  • domovi so naredili svoje akcijske načrte za primer pojava virusa,
  • najbolj izstopajoči ukrep je bil vzpostavljanje sivih, belih in rdečih območij,
  • izobraževanje strokovnih delavcev,
  • dodatno zaposlovanje (30 milijonov evrov dodatnih sredstev),
  • nakup dovolj velike količine zaščitne opreme,
  • pomoč zdravstvenih ustanov v znanju in kadru ter priprava na drugi val,
  • izvajalo se je prehajanje zaposlenih med domovi,
  • zagotavljanje dodatnega negovalnega osebja, kot so študenti in prostovoljci,
  • nadzor nad vnosom virusa preko zaposlenih,
  • takoj sta bila cepljena večina oskrbovancev in del zaposlenih,
  • v pripravi so načrti gradnje domov po sodobnih vodilih,
  • vzpostavljanje in razvoj negovalnih bolnišnic.

Druge države že imajo vzpostavljene programe negovalnih bolnišnic, Slovenija tega nima, zato virusa nismo mogli ustaviti.

Jelko Kacin

Jelko Kacin | Avtor Nebojša Tejić/STA

1 / 2