Pri doseganju cilja je ključno, da se bodo pri načrtovanju politik in ukrepov upoštevale tudi nacionalne posebnosti in izhodiščni položaji držav članic, še posebej pa spoštovanje načel tehnološke nevtralnosti ter pravičnega prehoda.

Ministri so tudi potrdili nacionalno določeni prispevek EU (NDC) glede zmanjševanja emisij TGP do leta 2030, ki ga bo EU tako pravočasno do konca leta poslala Sekretariatu Konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCCC). S tem bo spodbudila tudi ostale pogodbenice, da povečajo svoje ambicije in s tem pripomorejo k uresničevanju ciljev Pariškega podnebnega sporazuma. To je pomembno še zlasti z vidika naslednje konference pogodbenic COP26 UNFCCC prihodnjega novembra v Glasgowu.

Trenutno globalne emisije toplogrednih plinov niso na poti doseganja cilja Pariškega sporazuma, da se ohrani globalno segrevanje pod 2 °C in da se nadaljujejo prizadevanja za omejitev povečevanja na 1,5 °C. Pomembno se je zavedati, da večanje podnebnih ambicij, gospodarska blaginja in trajnostna rast delujeta usklajeno.

Slovenija je kot članica Tria skupaj z Nemčijo in Portugalsko podprla prizadevanja nemškega predsedstva za dosego dogovora. Državna sekretarka dr. Metka Gorišek je izpostavila, da podnebne spremembe niso zgolj izziv EU, temveč celotnega planeta. Zato je pomembno, da EU ostalim državam pokaže, da gredo večanje podnebnih ambicij, gospodarska blaginja in trajnostnost v okviru okrevanja po pandemiji covid-19 z roko v roki. Pred naslednjo podnebno konferenco je zato treba okrepiti tudi našo podnebno diplomacijo in dialoge s tretjimi državami.

Svet je sprejel tudi splošni pristop glede spremembe Aarhuške Uredbe, v katerem Evropska komisija naslavlja pomanjkljivosti, ki jih je ugotovil odbor za skladnost Aarhuške konvencij. Spremembe se nanašajo na očitek, da dostop javnosti do pravnih sredstev zoper akte EU, ki imajo vpliv na okoljsko pravo, ni v celoti usklajen z določbami Aarhuške konvencije.

V popoldanskem delu so bili sprejeti tudi dvojni Sklepi Sveta, in sicer glede vloge krožnega gospodarstva pri gospodarskem okrevanju ter glede digitalizacije v korist okolja.

Krožno gospodarstvo je tesno povezano z doseganjem okoljskih strategij in ciljev, kot tudi gospodarske rasti, saj želimo slediti evropskemu zelenemu dogovoru in z njim povezanimi strategijami ter pobudami. Torej, krožno gospodarstvo vidimo kot orodje za doseganje okoljskih ciljev in podnebne nevtralnosti, zato se želimo osredotočiti zlasti na naložbe v nizkoogljično in krožno gospodarstvo ter digitalizacijo.

Ministri so izmenjali tudi prva mnenja na nedavno objavljeno EU strategijo o kemikalijah, na tem področju bo Republika Slovenija zagotavljala pragmatične in premišljene rešitve, ki bodo upoštevale razmere in zmogljivost gospodarstva.