V ospredju je bila tudi razprava o predlogu enotnega prostovoljnega označevanja hranilnih vrednosti na sprednji strani embalaže, ki je rezultirala v sprejemu sklepov predsedstva, ter razprava o vseevropski oznaki o dobrobiti živali na živilih živalskega izvora. V okviru delovnega kosila je nemško predsedstvo ministrom predstavilo napredek na področju pogajanj o Skupni kmetijski politiki po letu 2021, ki se, po sprejemu Splošnega pristopa Sveta, nadaljujejo z Evropskim parlamentom v obliki trialogov.

Državni sekretar mag. Miran Mihelič se je udeležil prvega, sicer dvodnevnega zasedanja Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo, ki je zadnje v letošnjem letu pod predsedovanjem Nemčije. Kot je že tradicionalno za decembrska zasedanja Sveta za kmetijstvo in ribištvo, je bila osrednja razprava ministrov namenjena sprejetju političnega dogovora glede Uredbe Sveta o določitvi ribolovnih možnosti za 2021 v Atlantiku in Severnem morju, Uredbe Sveta o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže globokomorskih rib za leti 2021 in 2022 ter Uredbe Sveta o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2021 v Sredozemskem in Črnem morju. Naša država se je Evropski komisiji ter ostalim državam članicam zahvalila za konstruktiven pristop pri obravnavi predloga uredbe, ki se nanaša ribolovne možnosti in staleže rib v Sredozemskem in Črnem morju, v delu, ki zadeva ribolovne možnosti v Jadranu. Uredba je za Slovenijo ključnega pomena, saj omogoča ohranitev in trajnostni razvoj tradicionalnih vzorcev slovenskega ribištva.

Prisotni so spregovorili tudi o enotnem prostovoljnem označevanju hranilnih vrednosti na sprednji strani embalaže. Državni sekretar Mihelič se je ob tem zahvalil predsedstvu za pripravo in usklajevanje sklepov na to temo. Izrazil je podporo sklepom, hkrati pa tudi razumevanje za več stališč, ki so jih v neuradnem dokumentu naštele Italija in somišljenice. »Slovenija podpira pobudo o harmonizirani ureditvi označevanja hranilnih vrednosti na sprednji strani embalaže z namenom jasnega in nezavajajočega označevanja za potrošnike ter zagotovitve varovanja skupnega trga. Podatek o hranilni vrednosti je pomembna informacija, če je pravilno predstavljena. Sistem označevanja mora biti poučen, promovirati mora znanje in dopolnjevati politike izobraževanja o prehrani. Pri tem Slovenija pozdravlja poudarek, da naj Komisija pripravi zakonodajni predlog za to področje na podlagi znanstveno utemeljenega, predhodno ocenjenega vpliva. Pozdravljamo tudi posebno obravnavo tradicionalnih proizvodov in proizvodov z zaščiteno označbo porekla«. Državni sekretar je posebej izpostavil tudi naklonjenost razpravi o poreklu živil. »Še zlasti pozdravljamo v pripravljenih sklepih omembo pobude, ki smo jo podali v začetku leta glede označevanja porekla pri mešanicah medu. Želimo si tudi, da bi na tem začeli delati čim prej.« Sklepi so bili, zaradi nasprotovanja Italije, Grčije in Češke, sprejeti v obliki sklepov predsedstva.

Med pomembnejšimi obravnavanimi temami je bila tudi vseevropska oznaka o dobrobiti živali na živilih živalskega izvora. Tudi ta izhaja iz Strategije »od vil do vilic«,  z njo pa bi omogočili potrošnikom izbiro živil iz živalim prijaznih rej ter delno poplačilo rejcem za dodatna prizadevanja za dvig dobrobiti živali. Označevanje obenem odraža tudi potrebo po izboljšanju standardov na področju dobrobiti živali, kakršna so nenazadnje tudi pričakovanja potrošnikov. Po oceni državnega sekretarja Miheliča bo to prispevalo h krepitvi področja zdravja živali ter s tem k boju proti protimikrobni odpornosti, učinkovitejši uporabi virov in boljši družbeni odgovornosti, zato je treba sedanjo zakonodajo EU na tem področju s tem nadgraditi.

Na področja kmetijstva je nemško predsedstvo, ki konec leta 2020 predaja predsedovanje portugalskemu predsedstvu, v okviru delovnega kosila ministre seznanilo z napredkom na pogajanjih na področju zakonodajnega svežnja o reformi SKP po letu 2021, ki v obliki trialogov med Evropsko komisijo, Svetom EU in Evropskim parlamentom tečejo od meseca novembra.