Uradni vladni govorec je najprej predstavil aktualno epidemiološko sliko. Včeraj je bilo opravljenih 5.634 testiranj, pozitivnih je bilo 1.524 testov. Delež je znašal 27 odstotkov. V primerjavi s ponedeljkom, 7. decembra, so bili včeraj 103 potrjeni primeri okužbe manj, v nedeljo 49 primerov manj, v soboto pa celo 200 manj. V zadnjih treh dneh je bilo skupno 352 manj primerov kot v istih dneh pred enim tednom. Bolnišnično oskrbo je včeraj potrebovalo 1284 bolnikov s COVID-19, kar je 36 manj kot v nedeljo. Intenzivno nego so potrebovali 4 bolniki manj kot dan prej, včeraj skupno 204 bolniki. Sprejemov v bolnišnice je bilo včeraj 115, veliko bolnikov pa so tudi odpustili, skupno 127. V bolnišnicah je umrlo 24 bolnikov, v domovih za starejše še 19, skupno torej 44. Glede na število novih primerov na včerajšnji dan najbolj izstopajo naslednje občine: Brežice (36), Krško (45), Novo mesto (33), Črnomelj (18), Koper (33), Sežana (19), Lenart (14), Šentjur (35), Tolmin (57), Zagorje ob Savi (22), Žalec (26), Ljubljana (222), Maribor (55).

V domovih za starejše sta v ponedeljek ozdravela skupno 202 stanovalca in 112 zaposlenih, na novo je bila okužba potrjena pri 138 stanovalcih in 37 zaposlenih. Največ novih okužb je bilo ugotovljenih v DSO Podbrdo, enota Petrovo Brdo (49), Deos Trnovo (19) in v DSO Tisje (Šmartno pri Litiji) (12).

Minister Gantar: tretji val bo še težji, telesna razdalja in maska sta ključna ukrepa

Še zdaleč nismo iz nevarnosti zaradi epidemije, saj visoko število zasedenih bolniških postelj to ponazarja, je opozoril minister za zdravje Tomaž Gantar. Več organov in institucij, kot so Evropska komisija, Svetovna zdravstvena organizacija, Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni, države spodbuja, naj za praznike uvedejo številne ukrepe in povečajo previdnost glede pandemije.

Martinovanje v novembru je primer, kako nekateri posamezniki niso upoštevali priporočil, saj so številke novih primerov okužbe v vinorodnih krajih v dveh tednih po zasebnih druženjih poskočile. Ozko grlo ostajajo intenzivne postelje. Ukrepov za praznike še ni mogoče napovedati, verjetno pa bodo od 24. decembra trgovine spet zaprte, v dneh do 4. januarja se bo življenje verjetno res zelo omejilo. Tretji val epidemije naj bi se začel januarja in naj bi bil hujši kot sedanji val.

Ukrepi na delovnih mestih so ključni, najbolj kritični trenutki so malice, garderobe, prihodi na delo in odhodi z dela. Telesna razdalja in nošnja maske sta ključna ukrepa, saj je največ virusa v nosno-ustni votlini ter se izloča z govorom in kašljanjem, žal je izločanje najbolj intenzivno, preden zbolimo.

Epidemiološka stroka je v zadnjih dneh pripravila nove smernice, po katerih maske na zunanjih prostorih niso več obvezne v vseh primerih, ampak le takrat, ko ne moremo vzdrževati razdalje dveh metrov. Ukrep podpira tudi prvi epidemiolog v državi, dr. Fafangel.

Nujni razpis za nakup hitrih testov za izvajanje množičnega testiranja so pretekli petek na ministrstvu zaključili brez izbire ponudnika. Na razpis so opozorili 39 ponudnikov, 19 jih je ponudbo oddalo, 13 od teh je k ponudbi priložilo vzorec. Le k eni ponudbi je bil priložen primeren vzorec, ki je ustrezal zahtevanim merilom. Na koncu je odločila cena, ki je bila malce previsoka, bila pa je to ponudba neposredno proizvajalca, brez posrednika.

Še isti dan je ministrstvo objavilo nov razpis po nujnem postopku, rok za oddajo ponudbe se izteče danes popoldan. K sodelovanju so povabili več kot 40 ponudnikov. V prvem razpisu je bila težava dobava, zato so zdaj predlagali nekoliko drugačne količine: 30.000 kosov do 21. decembra, nato isto količino do 28. decembra, razliko do pol milijona kosovo pa v januarju prihodnje leto. Postavljena cena je 5,5 evra. Še vedno je med zahtevami ta, da je ponujeni test integriran, to pomeni, da je pufer v epruveti. Razpis bodo predvidoma zaključili v petek.

Množično testiranje prebivalstva naj bi se začelo v ponedeljek, 21. decembra, v mestu Ljubljana, izvajalo naj bi se do začetka praznikov. Testiranja se bodo obsežneje izvajala po praznikih, predvsem v ključnih skupinah, morda najprej pri učiteljih.

Ta teden bo objavljen tudi razpis za nakup 1 milijona testov po odprtem postopku, ki pa bo končan šele februarja. Razpis za nudenje ekip mobilnih enot za izvajanje hitrih testov je potekel včeraj. Na ministrstvu so prejeli 30 ponudb, ki ponujajo skupno 100 mobilnih enot. 

Prva količina cepiva v višini 5.000 kosov bo prispela konec decembra, lahko da bo pridobljena večja količina, morda tudi 58.000 kosov, kolikor jih navaja predsednik vlade. Spremljanje stikov je drugi ključni ukrep obvladovanja epidemije. Minister razume pravne dileme, a bistveno je razumevanje, da je aplikacija koristna in njena uporaba preprosta. Javnost je pozval k uporabi aplikacije.

Sedanji svetovalni skupini se zahvaljuje za opravljeno delo. A ukrepi ne učinkujejo, nekaj je treba spremeniti, še posebej ker se nam bliža tretji val. V skupino želi v večji meri vključiti epidemiologe, psihologe, tudi strokovnjake za komuniciranje.

Zakaj Slovenija ugotavlja tako število smrti v zvezi s COVID-19, je težko enoznačno odgovoriti. Slovenija ima najstarejše prebivalstvo v Evropi, največ smrti pa je prav med stanovalci DSO-jev. Domovi za starejše so prenatrpani, objekti so stari in niso primerni za izvajanje institucionalnega varstva. Osebja je premalo, raven strokovnosti se je v zadnjih letih zniževala. Tudi način evidentiranja smrti se med državami razlikuje. Smrti bi lahko ločevali glede na to, ali posameznik umre zaradi COVID-19 ali zaradi drugih bolezni, pri čemer je imela okužba s SARS-CoV-2 tako velik vpliv, da so se druge bolezni toliko poslabšale, da je bolnik umrl. Slovenija uvršča umrle iz obeh razlogov v isto skupino, to je med umrle zaradi COVID-19. Kar sta obe pristojni ministrstvi poleti lahko pripravili glede obvladovanja razmer v domovih, sta, in tega ni bilo malo.

Po Gantarjevem mnenju bi 100-odsotno nadomestilo za odsotnost z dela zaradi okužbe s SARS-CoV-2 morali dobiti vsi zaposleni, ki se neposredno ali posredno soočajo z obvladovanjem virusa. Dokazovanje, kje se je kdo okužil, je težavno. S tem bi zaposlene spodbudili, da se res samoosamijo in izločijo iz delovnega procesa. Tako rešitev bo minister skušal zagotoviti tudi v končnem predlogu PKP7, ki ga bo vlada nato poslala v državni zbor.

Bobnar: Do 10. decembra približno 36.200 delodajalcem za 236.000 zaposlenih izplačanih 335,42 milijona evrov 

Generalni direktor Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Mitja Bobnar je povedal, da je bilo v povprečju v enajstih mesecih letos brezposelnih 84.795 oseb, kar je 14,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Ob koncu novembra je bilo brezposelnih 84.139 oseb, 16,2 odstotka več kot v istem mesecu leta 2019. Od januarja do novembra letos se je v evidence prijavilo 90.509 brezposelnih oseb, za 35,3 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Glede na skupino brezposelnih izstopajo prijave presežnih delavcev in tečajnikov v višini 165,5 odstotka, več je bilo tudi prijavljenih po izteku zaposlitve za določen čas. Iz evidence brezposelnih se je v istem času odjavilo 81.662 oseb, od tega 61.491 zaradi zaposlitve, 16 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Samo v zadnjih dveh mesecih se je odjavilo 15.914 oseb, kar je 23,0 odstotka več kot v enakem obdobju lani, od tega se je zaposlilo 11.018 oseb ali 29,1 odstotka več kot lani. V lanskih prvih enajstih mesecih je bilo 703.814, letos pa 750.035 napotitev na prosta delovna mesta, kar je 6,6-odstotno povečanje v letošnjem letu. Delodajalci so zavodu sporočili 107.802 prosti delovni mesti, kar je 27,2 odstotka manj kot v primerjalnem obdobju lani. Bobnar je v zaključku opozoril, da je zavod od začetka izvajanja interventne zakonodaje, torej od marca, do 8. decembra 2020 prejel 156.315 vlog delodajalcev. Čeprav gre za veliko število prejetih vlog, so vloge v povprečju rešili v 14 dneh. Zavod je po posameznih mesecih od marca do 10. decembra izplačal skupno 335,42 milijona evrov približno 36.200 delodajalcem za 236.000 zaposlenih.