Tudi v prihodnjem tednu izobraževanje na daljavo

Vlada Republike Slovenije je na današnji dopisni seji izdala Odlok o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih ter ga bo objavila v Uradnem listu Republike Slovenije.

Z odlokom se začasno prepoveduje zbiranje ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije COVID-19. Izjeme, ki jih predvideva odlok pri zbiranju veljajo za zaposlene v prej omenjenih zavodih in posameznike, ki v teh zavodih opravljajo delo na drugi pravni podlagi (na primer podjemne ali avtorske pogodbe) ter člane organov zavodov.

Še vedno bo v vrtcih zagotovljeno nujno varstvo otrok. Župan občine, kjer vrtec obratuje, lahko oceni, da je njegovo delovanje nujno potrebno za otroke, katerih starši so zaposleni in varstva ne morejo zagotoviti. V tem primeru prepoved zbiranja v zmanjšanem obsegu za vrtec ne velja.

Zavodi morajo pri svojem delu upoštevati smernice ministrstva, pristojnega za zdravje, in Nacionalnega inštituta za javno zdravje za preprečevanje okužbe z virusom SARS-CoV-2.

Vlada Republike Slovenije preverja utemeljenost ukrepov iz tega odloka na podlagi strokovnih mnenj. Odlok prične veljati 12. decembra in velja 7 dni.

Vir: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

Odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in preprečevanje širjenja nalezljive bolezni Covid-19 v upravnih zadevah

Vlada Republike Slovenije je izdala Odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in preprečevanja širjenja nalezljive bolezni COVID-19 v upravnih zadevah in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Razglasitev epidemije nalezljive bolezni COVID-19 in njeno širjenje, ob ostalih ukrepih, zahteva sprejem začasnih ukrepov, ki vplivajo tudi na uveljavljena procesnopravna razmerja med organi in strankami v upravnih postopkih. Z zmanjšanjem števila kontaktov med uradnimi osebami in strankami ter drugimi udeleženci v upravnem postopku se preprečuje možnost njihove okužbe in širjenje nalezljive bolezni COVID-19 ne samo med omenjenimi, ampak v vsej populaciji. Poleg varovanja zdravja in življenja ljudi, je z ukrepi treba zagotoviti nemoteno delovanje organov, ki odločajo v upravnih zadevah.

Z odlokom se na podlagi pooblastila iz Zakona o splošnem upravnem postopku določajo začasni ukrepi za zmanjšanje tveganja okužbe in preprečevanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19 pri vodenju upravnih postopkov in odločanju v upravnih zadevah:

• omogoči se vlaganje vlog po elektronski poti brez kvalificiranega elektronskega podpisa, ki je sicer obvezen pri elektronskem poslovanju strank z organi. Stranke se bodo lahko identificirale z uradno dodeljeno identifikacijsko številko (na primer EMŠO, davčno številko) ali drugim enoličnim identifikatorjem, ki ga za potrebe elektronskega poslovanja določi organ.
• omeji se možnost vlaganja (pisnih in ustnih) vlog neposredno pri pristojnem organu za sprejem vloge. Organ bo lahko zavrnil sprejem vlog iz svoje pristojnosti, če jih vložnik lahko pošlje po pošti ali po elektronski poti.
• z odlokom se vzpostavi možnost organa, da iz ustne obravnave ali drugih procesnih dejanj lahko izključi zainteresirano javnost, če je to potrebno zaradi varovanja zdravja
• odlok omejuje pravico do pregledovanja dokumentov upravne zadeve v prostorih organa, če je upravičeni osebi mogoče zagotoviti izvrševanje te pravice tako, da se ji pošlje (fizično ali elektronsko) kopijo dokumentov zadeve.
• odlok omogoča, da se vročanje odločb, sklepov in drugih dokumentov lahko opravi tudi z vložitvijo v elektronski predal, ki ne ustreza varnostnim in tehničnim pogojem za varni elektronski predal po Zakonu o splošnem upravnem postopku in Uredbi o upravnem poslovanju.
• odlok izjemoma dovoljuje podaljšanje roka za izpolnitev (materialne) obveznosti, ki je določena s posamičnim upravnim aktom (odločbo ali sklepom), če stranka v zahtevi za podaljšanje roka ustrezno utemelji, da obveznosti ne more pravočasno izpolniti zaradi tveganja okužbe ali preprečevanja širjenja nalezljive bolezni.

Vir: Ministrstvo za javno upravo

Vlada sprejela odgovor na razširitev pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti odloka začasni omejitvi gibanja in zbiranja

Vlada Republike Slovenije je sprejela odgovor na razširitev pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti 2. točke prvega odstavka 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih in za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti tretjega odstavka 1. člena Odloka o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-Cov-2 (Uradni list RS, št. 147/20 in 151/20) in tretjega odstavka 1. člena Odloka o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 155/20, 159/20 in 163/20) v zvezi s sklepom Vlade Republike Slovenije z dne 3. decembra 2020. Odgovor pošlje Ustavnemu sodišču Republike Slovenije.

Vlada je 8. decembra 2020 prejela dopis ustavnega sodišča s prilogo pobudnika, s katero je že vloženo pobudo razširil še na sklep vlade z dne 3. decembra 2020, ki je bil sprejet na 42. seji vlade.

Pobudnik se sklicuje na 6. člen izpodbijanega odloka (Odlok/155). Ta določa, da bo vlada strokovno utemeljenost ukrepov iz tega odloka ugotavljala vsakih sedem dni in ob upoštevanju strokovnih razlogov odločila, da se ti ukrepi še naprej uporabljajo, ali pa ukrepe spremenila oziroma odpravila ter o tem obvestila državni zbor in javnost. Zato meni, da je glede na odločbo Ustavnega sodišča z dne 3. decembra 2020 jasno, da je Odlok/155 veljal le prvih sedem dni, vključno z dnem začetka svoje veljave, in v bistvu ne velja več.

Vlada odgovarja, da je dosledno spoštovala že odločitev Ustavnega sodišča iz izreka 4. točke Sklepa Ustavnega sodišča z dne 16. aprila 2020, zato je skladno s takšno odločitvijo Ustavnega sodišča vsakih sedem dni na podlagi mnenja stroke preverjala, ali so uvedeni ukrepi še potrebni za doseganje ciljev in o tem tudi sproti obveščala javnost.

Odlok/155, v katerem so izključno urejeni ukrepi, in ga izpodbija pobudnik, je bil objavljen v uradnem listu in ni bil časovno omejeno veljaven, saj je določil le dan začetka svoje veljavnosti, ne pa tudi dneva prenehanja svoje veljavnosti. To je v skladu z zahtevo 154. člena Ustave, v skladu s katerim morajo biti državni predpisi objavljeni v državnem uradnem listu, preden začno veljati.

Prav zato, ker predpisi veljajo, dokler ni določeno prenehanje njihove veljavnosti, je ustavno sodišče v
sklepu št. U-I-83/20, ko je začasno zadržalo 7. člen Odloka o začasni splošni prepovedi gibanja in
zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin
(Uradni list RS, št. 38/20 in 51/20), ki je določal, da prepoved iz odloka velja do prenehanja razlogov zanjo, kar ugotovi vlada s sklepom, ki ga objavi v uradnem listu, naložilo vladi, da mora vsakih sedem dni preverjati ali so ukrepi za zajezitev epidemije še potrebni za doseganje ciljev in jih ob upoštevanju strokovnih razlogov podaljšati, spremeniti ali odpraviti in o tem obvestiti javnost. Vlada je zapoved o presojanju potrebnosti ukrepov in obveščanju javnosti v celoti spoštovala. Prebivalci so tako v vsakem trenutku iz objav v uradnem listu vedeli, kateri odloki z ukrepi veljajo in jih je treba upoštevati.

Odloki, ki vsebujejo različne ukrepe, so se pri ugotavljanju potrebe po ohranjanju ali spreminjanju oziroma ukinitvi ukrepov obravnavali v skladu z dosedanjim razumevanjem pravnih načel.

Vlada meni, da je razširitev pobude na sklep vlade neutemeljena, zato Ustavnemu sodišču predlaga, da jo zavrne in izpodbijani Odlok/155 do vključno 5. 12. 2020 presoja kot veljavni državni predpis.

Vir: Ministrstvo za notranje zadeve

Vlada soglaša s predlogi amandmajev k Zakonu o davku na motorna vozila

Vlada je na današnji dopisni seji soglašala s predlogi amandmajev k Zakonu o davku na motorna vozila, ki jih je podalo Ministrstvo za finance.

Z amandmaji se predlaga sprememba višine davka za motorna vozila starejša od 10 let in določa prehodno obdobje do 31. decembra 2021 za predložitev napovedi davka za fizični osebe v fizični obliki.

Vir: Ministrstvo za finance

Vlada ne nasprotuje predlogu sprememb Zakona o organiziranosti in delu v policiji, ima pa nekaj pripomb

Vlada Republike Slovenije je sprejela mnenje o Predlogu zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v policiji, skrajšani postopek, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisana Mateja Udovč) ter ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije.

Osnovni namen predloga zakona, kot ga je opredelila skupina poslank in poslancev, je urejanje varstva pravic veteranov v vojni za Slovenijo, in sicer v upravičenjih najema službenega stanovanja oziroma stanovanja, s katerim upravlja Ministrstvo za notranje zadeve.

Vlada podpira ureditev problematike najemnih razmerij, tako za zaposlene kot upokojene policiste, če njihovo najemno razmerje izhaja iz časa delovnega razmerja. Vlada ne nasprotuje predlogu sprememb zakona, vendar predlaga, da se v nadaljnjem postopku upoštevajo njene pripombe.

Vlada med drugim predlaga, da se na koncu tretjega in četrtega odstavka 109.b člena med pogoje za podaljšanje najemnega razmerja doda tudi besedilo »če je ob njegovi smrti vsaj pet let dejansko prebival v stanovanju, imel prijavljeno stalno prebivališče in bil naveden v najemni pogodbi«. V tretjem odstavku ni jasno, kaj pomeni skrbniški odnos. Po mnenju vlade je nerazrešeno tudi vprašanje, kaj v primeru, če se kasneje pridobi kako premoženje, ali nepremičnino.

V 109.c in tudi v 109.b členu ni določen rok za vložitev vloge za podaljšanje najemnega razmerja, kar pomeni, da bi upravičenec lahko vložil vlogo kadarkoli. Z vidika izvedbe bi bilo smiselno, da bi se določil primeren rok pred iztekom najemnega razmerja oziroma po smrti najemnika in da morajo biti k vlogi predložena vsa dokazila o izpolnjevanju pogojev. V predlogu določb 109.b in 109.c člena prav tako ni določeno, kdo odloči o podaljšanju najemnega razmerja.

Določba, da lahko zaprosijo za podaljšanje najemne pogodbe tudi tisti najemniki, ki so v postopku prenehanja najemnega razmerja, ni jasna, saj postopek prenehanja najemnega razmerja ni določen. Najemne pogodbe se sklepajo za določen čas in po preteku tega časa pogodbeno razmerje ne obstaja več. Ni jasno, ali je predlagatelj pri tem mislil na tiste najemnike, ki jim bo šele potekla najemna pogodba in je bila vložena zahteva za izpraznitev stanovanja na sodišču.

Prav tako ni jasna določba, da lahko zaprosijo za podaljšanje najemne pogodbe tudi tisti najemniki, ki so prejeli obvestilo o prenehanju, in sicer ali so tu mišljeni tisti, ki jim je bilo poslano informativno obvestilo, da jim bo najemne pogodba potekla, ali tisti, ki bivajo v stanovanju brez pravne podlage, ker je najemna pogodba potekla.

Vir: Ministrstvo za notranje zadeve