Skoči do osrednje vsebine

Švedska družba ceni vestnost in skromnost, pri nas pa so v ospredju druge vrednote

Na današnji popoldanski novinarski konferenci o aktualnem stanju glede bolezni COVID-19 sta sodelovala Mojca Matičič iz Infekcijske klinike UKC Ljubljana in strokovna mentorica študentom v vladnem klicnem centru ter Robert Masten iz Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani.


Današnji podatki NIJZ kažejo, da je v državi trenutno 20.720 aktivnih pozitivnih primerov s covidom-19. 14-dnevna incidenca na 100.000 prebivalcev znaša 989, sedemdnevno povprečno število potrjenih primerov pa 1539.

Med regijami imajo najvišjo incidenco Posavska s 1445, Pomurska s 1366 in Koroška s 1338 pozitivnimi primeri na 14-dni. Najnižjo pa imajo Obalno-Kraška s 734, Osrednjeslovenska s 717 in Goriška s 685 pozitivnimi primeri.

Matičičeva je spregovorila o pomenu klicnega centra. V sedmih tednih, kar traja epidemija v drugem valu, je klicni center prejel 34.500 klicev, kar pomeni skoraj 5.000 klicev vsak teden oziroma 1.000 klicev vsak dan. V zadnjem tednu oktobra so beležili 1.200 klicev dnevno, kar je bil rekorden teden. V petek, 13. novembra, pa so zabeležili dnevni rekord, skoraj 1.500 klicev.

Masten je spregovoril o položaju mladih v družbi pri nas in na Švedskem in o poti mladostnika v samostojnost. Ta se začne z otroštvom, ki bo, če bo potekalo brez težav, v škodo otroka. V “vato zaviti“ otroci, ki imajo preveč svobode, bodo tudi kot odrasli pričakovali, da se bo svet prilagodil njim in bodo vsako omejitev doživljali kot krivico. Zdi se jim samoumevno, da vse dobijo, da jim vse pripada, da je svet zato, da izpolnjuje njihove želje.

Prav tako pa se v zdrave in zadovoljne ljudi težko razvijejo preveč omejevani in premalo podprti otroci. Ti s težavo zaupajo sebi in drugim in ne verjamejo, da lahko sami prevzamejo nadzor nad situacijo. Pot odraščanja mladostnikov je pogosto težka, a tudi zelo nagrajujoča in osvobajajoča, če se nanjo človek poda.

V EU se mladi najbolj zgodaj preselijo iz skupnega gospodinjstva na Švedskem. Švedska dekleta so takrat stara povprečno 17,6 leta, fantje pa 18 let. Na Švedskem politika, usmerjena na mlade od 13 do 25 let, spodbuja prevzemanje aktivne vloge mladih v družbi. Zanimiva je primerjava, da 80 odstotkov mladih do 30 leta pri nas in v nekaterih južnoevropskih državah živi v gospodinjstvu s starši, v Skandinaviji pa je teh 10 odstotkov. Če je kdo pri 20 letih še pri starših, se ljudje sprašujejo, kaj je narobe z njim.

V Sloveniji ljudje različnih prepričanj v marsičem Švedsko jemljemo za zgled. Ima visok standard, razvito gospodarstvo, visoko raven javnih storitev in preko visoke stopnje individualne odgovornosti je pri njih možna visoka stopnja družbenega kompromisa. Tamkajšnja družba ceni vestnost, skromnost, osebno odgovornost in šele s tem svobodo. Pri nas pa so v ospredju druge vrednote kot na Švedskem, npr. družabnost in uživanje.

 

 

Robert Masten

Robert Masten | Avtor Danijel Novakovič/STA

1 / 2