Skoči do osrednje vsebine

Tomažič: nivo spoštovanja preventivnih ukrepov moramo dvigniti

Na novinarski konferenci o aktualnem stanju glede bolezni COVID-19 so sodelovali Janez Tomažič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, Polonca Mali iz Zavoda Republike Slovenije za transfuzijsko medicino ter vladni govorec Jelko Kacin.

Včeraj je bilo opravljenih 5868 testiranj, potrjenih je bilo 1292 novih primerov okužbe z novim koronavirusom. Delež pozitivnih testov je bil 22-odstoten. Primerjava teh podatkov s podatki predzadnjega ponedeljka pokaže, da je bilo pred tednom dni 5596 opravljenih testiranj, potrjena primera pa 1302, kar po Kacinovih besedah kaže, da se epidemija žal še vedno ne umirja.

Bolnišnično oskrbo je v ponedeljek potrebovalo 1299 bolnikov, eden več kot dan prej, intenzivno nego pa 210 bolnikov, to je pet bolnikov več kot dan predtem. V bolnišnicah je umrlo 44 ljudi, v domovih za starejše 11, skupno število smrti je tako 55.

V domovih za starejše je na novo ozdravljenih 227 stanovalcev in 108 zaposlenih, od tega 64 zdravstvenih delavcev. Skupno je doslej od konca julija ozdravelo 2587 stanovalcev in 1226 zaposlenih. Včeraj je bilo na testiranju pozitivnih 201 stanovalec in 42 zaposlenih, od tega 26 zdravstvenih delavcev.

O večjem številu novih pozitivnih primerov na včerajšnji dan poročajo iz naslednjih domov za starejše: DEOS, Center starejših Trnovo – 19, DSO Krško – 16, Dom upokojencev Center, Tabor - Poljane – 14, Dom upokojencev Podbrdo, enota Podbrdo – 11, DSO Vič Rudnik, enota Bokalci – 11, Dom starejših Rakičan – 11, DSO Metlika – 10, Dom Jožeta Potrča Poljčane – 10 in DSO Izlake – 10 na novi koronavirus pozitivnih stanovalcev.

Danes je svetovni dan boja proti aidsu. Na svetu je z virusom HIV okuženih 38 milijonov ljudi, 25 milijonov jih zdravimo, je številke predstavil Janez Tomažič. Epidemija COVID-19 negativno vpliva na obvladovanje virusa HIV, saj je preventivna dejavnost zelo okrnjena. Testiranj je manj; pred koronskim obdobjem je bilo testiranih 50 oseb tedensko, trenutno je teh testiranj deset tedensko. Je pa testiranje najpomembnejša strategija pri spopadanju z virusom HIV, je opozoril Tomažič. Prav v tem času je tudi v Sloveniji po novem na voljo možnost samotestiranja, test bo na voljo v lekarnah. Infekcijska klinika v času epidemije testiranja na virus HIV ne nudi, zato je to izvedljivo pri osebnih zdravnikih. Testirna mesta ima vzpostavljena tudi nevladna organizacija Legebitra.

V prvem valu epidemije so se ambulante za HIV na Infekcijski kliniki UKC Ljubljana zaprle, pred drugim valom pa so jih preselili na ločeno lokacijo, zato zdaj delujejo. Z virusom HIV v Sloveniji živijo 704 osebe in so vodene ambulantno. Deset jih je zbolelo za COVID-19, nekaj jih je bilo tudi hospitaliziranih.

Pri zdravljenju virusa HIV dosežemo v Sloveniji 95-odstotno uspešnost, to je odstranitev virusa iz krvi. Tudi sicer je Slovenija zelo uspešna pri zatiranju virusa HIV, saj po kazalniku na 100.000 prebivalcev dosegamo le dva novoodkrita primera letno, v Rusiji, za primerjavo, dosegajo 70 takih primerov letno na 100.000 prebivalcev. Žal imamo letos tudi primer otroka, ki se je rodil okužen z virusom HIV.

Polonca Mali je predstavila zdravljenje bolnikov s COVID-19 s krvno plazmo. Primerno je zlasti za bolnike, ki se zdravijo tudi zaradi rakavih obolenj, saj zaradi onkološkega zdravljenja izgubijo protitelesa in je krvna plazma njihova edina rešitev. Bolnik namreč tako protitelesa pridobi z infuzijo, kar mu je v pomoč pri premagovanju bolezni COVID-19.  

Tudi dejavnost transfuzije krvi se spoprijema s težavami zaradi novega koronavirusa. Oskrba s krvjo kljub temu poteka nemoteno zahvaljujoč zadostnemu številu odgovornih in varnih krvodajalcev, ki se jih dnevno potrebuje vsaj 300, je opozorila Mali.

Ljudje, ki so preboleli COVID-19, so v svoji krvi morda ustvarili zdravilo proti koronavirusu, to so ustrezna protitelesa. Z darovanjem krvi ali plazme lahko taki prebolevniki pomagajo drugim bolnikom s COVID-19, ki teh protiteles nimajo oziroma jih njihovo telo ne ustvari. Zavod zato vabi osebe, ki so prebolele COVID-19, naj darujejo svojo krvno plazmo. Pred darovanjem mora od končanja bolezni COVID-19 pri darovalcu miniti od štiri do šest tednov.

Od začetka julija do danes so na zavodu izvedli že 300 takih odvzemov, večinoma ljudem, ki so krvodajalci postali prvič. Trenutno imajo pripravljenih približno 80 enot krvne plazme, druge odvzete enote še čakajo na dodatna testiranja in bodo za bolnike pripravljene v naslednjih dneh. Doslej je take enote prejelo pet bolnikov, vsak bolnik s COVID-19 pa potrebuje za zdravljenje od dve do tri enote, odvisno od več okoliščin. Vsa zbrana plazma, ki ne bo porabljena za neposredno zdravljenje bolnikov s COVID-19, bo na voljo za morebitno izdelavo zdravil, ki bodo potrebna v prihodnosti.

Polonca Mali, dr. med., iz Zavoda za transfuzijsko medicino

Polonca Mali, dr. med., iz Zavoda za transfuzijsko medicino | Avtor: Nebojša Tejić, STA