Skoči do osrednje vsebine

Predsednik vlade Janez Janša na Planet TV: "Prihodnja pomlad bo bistveno bolj optimistična kot je bila lanska."

Predsednik vlade Janez Janša je bil v gost v oddaji Pogovor s predsednikom vlade na Planet TV. V oddaji je spregovoril o spopadanju vlade z drugim valom epidemije novega koronavirusa, o aktualno političnih temah in o načrtih vlade za prihodnost.

Predsednik vlade Janez Janša je bil gost pogovorne oddaje na Planet TV.

Predsednik vlade Janez Janša je bil gost pogovorne oddaje na Planet TV. | Avtor Kabinet predsednika vlade

1 / 3

Prvo vprašanje voditelja Igorja Krmelja predsedniku vlade je bilo namenjeno oceni trenutne situacije, v kateri se je zaradi epidemije novega koronavirusa znašla država. Predsednik vlade Janez Janša je v odgovoru na vprašanje, s čim oziroma s katerimi dogodki bi bilo možno primerjati razmere, s katerimi se trenutno sooča država, odgovoril: "Mogoče z dogodki, ki jih nismo doživeli. To je bil čas španske gripe po prvi svetovni vojni. Kronisti pravijo, da je bilo takrat podobno. Že takrat so nosili maske in se spraševali, koliko časa bo trajalo oziroma koliko valov bo. Bilo je več žrtev kot med prvo svetovno vojno. Zdaj smo več kot stoletje kasneje, imamo bolj razvito medicino, imamo optimistične najave glede cepiv, zato verjamemo, da ne bo tako, kot je bilo takrat. Ampak trenutno smo sredi drugega vala, ki je hujši kot prvi, tako kot v času španske gripe. In številke, ki jih navajate, žal vztrajajo ne samo pri nas, ampak tudi po večjem delu Evrope oziroma po praktično celi severni polobli."

V nadaljevanju je spregovoril o uveljavitvi ukrepov za zajezitev širjenja okužbe novega koronavirusa v Sloveniji. "Tisti, ki so nas kritizirali ob vsaki barvi oziroma ob vsaki stopnji, ki smo jo razglasili, bi morali pozivati tiste, ki jim sledijo, tiste, ki jim verjamejo, naj vlado sicer kritizirajo, kadar hočejo, ukrepe pa naj upoštevajo.

V odgovoru na vprašanje, zakaj so pri sprejemanju omejitvenih ukrepov med evropskimi državami razlike, je premier Janša odgovoril: "Ker so deloma različne situacije. Pač ta drugi val je pljusknil najprej v tiste države, ki so bolj prehodne, ki so bolj turistične ali pa tranzitne, če hočete. Slovenija zagotovo je, ker pač leži na stičišču petega in desetega evropskega koridorja in smo prej dobili ta val. Se je pa tudi hitreje razširil zaradi tega, ker pač opozorila, ki smo jih bili deležni, ki smo jih dajali, niso bila upoštevana. Recimo povedali smo že maja, junija, da jeseni, če ne bo cepiva, in pač nobenih napovedi ni bilo, da bo, če ne bomo imeli aplikacije, ki bo obvezna za tiste, ki so pozitivni, potem bo drugi val hujši kot prvi. Jaz sem verjetno stokrat izrekel to opozorilo, tudi nekateri drugi evropski voditelji so izrekli to opozorilo. Pravzaprav je to bilo edino, kar smo videli pred sabo kot nek inštrument, ki nas lahko zavaruje pred drastičnimi posledicami, ker se je vedelo, da je hladni val hujši kot topli. Ko greš v pomlad, je ena situacija, ko greš v jesen, krajši dan, slabši imunski sistem, respiratorna obolenja, je pač to druga situacija. Maja je bilo možno videti, kaj bo jeseni. Žal Evropa ni uspela uskladiti preko vseh teh svojih birokratskih ovir enotne evropske aplikacije. Države smo bile prepuščene same sebi. Mi smo imeli dolge razprave v parlamentu in v studih, verjetno ste jih imeli tudi tukaj. Koliko takšna aplikacija posega v človekove pravice, zasebnost in tako naprej, kar je, če mene vprašate, ki se z računalništvom ukvarjam že 35 let, tudi poklicno del časa, pač neumno, ker vsaka, praktično vsaka komercialna aplikacija bolj posega v vašo zasebnost, kot pa ta, ki naj bi varovala vaše zdravje." V nadaljevanju je izpostavil, da je posledica vseh teh debat, da je veliko ljudi ostalo skeptičnih do uporabe. Zato je v Sloveniji nekaj odstotkov uporabnikov te aplikacije, na Finskem pa jo uporablja 50 odstotkov prebivalcev. "In na Finskem so številke bistveno bolj optimistične kot pri nas. Ni rečeno, da ne bodo bolj prizadeti, ko bo val prišel tudi do njih, ampak zaenkrat je očitno, da je to razlika, ki bi je tudi mi lahko bili vsaj delno deležni, če bi bili pač bolj odgovorni. Tako da mislim, da ni nobene evropske države, ki se bo drugemu valu izognila na ta način, da ne bi bil hujši, kot je bil prvi, mogoče z izjemo Italije, pa še tam zdaj slika zelo slabo kaže oziroma trendi zelo slabo kažejo, ker je to pač hladni val." V nadaljevanju je izrazil upanje, da se bodo prebivalci Slovenije ob zadnjih hudih številkah zaradi epidemije streznili in spoštovali ukrepe. "Ne zaradi vlade ali opozicije ali medijev ali tega, komu se bolj verjame ali ne, ampak zaradi tega, ker to varuje naše zdravje in zdravje naših sokrajanov, sovaščanov, sodelavcev, prijateljev, sorodnikov, javno zdravje, če hočete, in tudi seveda zaupali to, da bo znanost čim prej ponudila delujoče cepivo, ki bo dejansko v realnem času dostopno za vse," je dejal premier. 

Premier Janša je na vprašanje o sproščanju ukrepov do božičnih in novoletnih praznikov odgovoril, da ne glede na hitrost izdelave cepiv do konca leta ne bo mogoče sprostiti vseh ukrepov, saj samo cepljenje, tudi če bo že na voljo, tako hitro še ne bo prineslo takšnih razlik. "Se pravi nekateri ukrepi bodo zagotovo veljali tudi takrat, upamo, da ne tako strogi kot zdaj. Zdaj imamo pač trende, ki se ne obračajo več strmo navzgor, ampak še vedno vztrajajo. Naš zdravstveni sistem je obremenjen, lahko bi rekli preobremenjen. To ne sme trajati predolgo. Iz tega vidika glejte, še 150-ič poziv vsem, da smo resni, da omejimo stike na čim manj. Čim manj je stikov, tem manj je možnosti okužb," je bil jasen ob tem.

V nadaljevanju je predsednik vlade spregovoril o novih prostorskih kapacitetah, ki so jih uspeli zagotoviti v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana v desetih dneh: "Uspeli so urediti eno nadstropje, kar je velikanski dosežek za našo birokracijo in siceršnjo počasnost pri investicijah. Mislim, da bosta jutri končani še dve nadstropji in število rezervnih postelj se bo na najboljši možni primerni lokaciji bistveno povečalo. S temi kapacitetami se bo lahko razbremenilo tudi nekatere regionalne splošne bolnišnice, ki so izjemno obremenjene, glede na svoje kapacitete. Glejte, trenutno imamo desetkrat več COVID postelj, kot smo jih imeli na razpolago marca. Slovensko zdravstvo, ki je v nekaterih primerih že takrat dihalo na škrge v normalnih časih, je zagotovilo desetkrat več kapacitet za resno obolele s COVID-om, in tudi desetkrat več intenzivnih postelj. Se pravi, tam, kjer je potrebna dodatna skrb in dodatne medicinske naprave, tudi desetkrat več ekip dela na tem. Seveda pa to ne more iti v nedogled. Seveda zaradi tega trpijo druge stvari. Seveda zaradi tega ljudje, ki so preobremenjeni, zbolevajo. In še enkrat poziv, naj naredimo vse, da bo ta čas, ko bodo številke ne samo pozitivnih oziroma okuženih, ampak tudi številke obolelih in resno obolelih, tistih na ventilatorjih, začele resno padati, pa tudi še potem se je treba držati vsaj teh splošnih pravil zaradi tega, da prej, preden bo cepivo na voljo, ne preidemo v tretji val, ki je lahko še hujši od drugega."

Na vprašanje, kakšno je sodelovanje z ministrom za zdravje Tomažem Gantarjem in, kakšna je ocena njegovega dela, je predsednik vlade odgovoril: "To je približno takšno vprašanje, kot če vprašate voznike ali pa šefe ekip ali so zadovoljni s svojimi vozniki, ob tem pa spregledate dejstvo, da eni vozijo mercedese, drugi vozijo Ferrarije, tretji pa vozijo škode ali pa golfe. V slovenski vladi žal, pa ne samo zaradi zadnjega mandata, ampak zaradi nekega razvoja, v katerem lahko govorimo, administrativnega razvoja kvalitete administracije, predpisov, birokracije in tako naprej, o tem lahko govoriva eno uro, ampak to je druga tema. Enostavno pač nimamo situacije v kateri bi lahko tisto kar vidimo, da je bilo treba narediti takoj, to tudi dejansko storili. Pač golf gre 130 ali pa 150 na uro, ne gre 250 in vsi ministri se trudijo. Ministri in ministrice se trudijo, delajo za plačo, ki je relativno gledano na GDP, ena najnižjih v Evropi in na svetu sploh. Kritizirajo pa tisti, ki si izplačujejo COVID  dodatke namesto zdravnikov ali pa tisti, ki so pač doma in imajo težave z brezdeljem. Težko vzdušje, ni enostavno, ljudje delajo. Bilo bi zelo neprimerno, če bi kogarkoli kritiziral. Mislim, da s kapacitetami, ki jih imamo na voljo, z administrativnim okoljem, ki ga imamo na voljo, ta ekipa daje maksimalno od sebe. Pripravljamo sedmi protikorona paket, v vseh šestih, ki smo jih do sedaj pripravili, šesti se ravno zdaj sprejema v Državnem zboru, je več težkih odločitev. V enem od teh paketov imamo več težkih odločitev, več sprememb zakonov in konkretnih zadev, ki vplivajo na našo skupno življenje, kot jih je recimo prejšnja vlada ali pa so jih prejšnje vlade bile spodobne skupaj spraviti v dveh letih."

V nadaljevanju je izpostavil: "Poglejte v pripravi vseh tega paketov, kjer z enim zakonom, z enim zakonskim projektom spremenimo na desetine drugih zakonov. Se marsikdo spomni, da bi v te pakete dal še nekaj, kar je sicer potrebno v tej COVID situaciji, da bi se situacija izboljšala, vendar pa vsi vemo, da bi bilo to potrebno že zdavnaj storiti. Tudi če COVID-a ne bi bilo. In potem smo kritizirani češ, da COVID izkoriščamo zato, da neke stvari rešujemo. Jaz rečem hvala Bogu, saj nič od tega kar se zdaj sprejme ni nekaj takšnega kar ne bi rabili, ker, če je nekaj takšnega, potem, čez ta parlament tako ali tako ne gre, imamo izjemno mešano koalicijo, če uporabim mili izraz ostro opozicijo, ostro javno mnenje, ostre medije. Skozi ne grejo niti stvari, ki bi jih nujno potrebovali, kaj šele, da bi spravili kaj skozi, kar bi bilo izven te situacije."

Glede situacije v domovih za starejše osebe je predsednik vlade izpostavil, če je virus povsod, si je iluzorno predstavljati, da v domove ne bo prišel. "V času, ko je virus razširjen povsod, ko ni krajevne skupnosti, kjer ne bi bilo virusa, je nemogoča takšna izolacija, da teh vdorov ne bi bilo. To bi bilo mogoče samo, če bi pač tisti, ki skrbijo za ostarele, enostavno bili tam zaprti, ne bi šli domov, bi naredili koncentracijska taborišča iz teh objektov. In to seveda ni sprejemljivo." V nadaljevanju je dejal, da zelo velikih izbruhov kot smo jih imeli spomladi, zdaj praktično ni. "Je pa veliko izbuhov, ki se potem omejijo. Se pravi, redki so domovi za starejše in podobne institucije, kjer ne bi bilo vdora. So pa znotraj teh številk redki tisti, kjer so potem vsi okuženi. Nekaj tega je v okoljih, kjer je virus praktično povsod. Večina teh domov se je organizirala, da vedo, kako reagirati, ko pride do izbruha, da se lokalno okolje vključi. Vsak dan je aktivnih preko 1000  pripadnikov civilne zaščite, prostovoljci Rdečega križa, Karitasa, župani so izjemno aktivni, praktično povsod in se te okužbe zamejijo in se tistim, ki potrebujejo zdravstveno oskrbo potem tudi urgentno pomaga. Res pa je, da je to najbolj ranljiva kategorija. Najprej je bil virus med mladimi, ki so odhajali na zabave na Pag, pa se potem družili doma na domačih zabavah in tako naprej. Relativno malo jih je zbolelo, potem je šlo to na starejšo aktivno populacijo in zdaj je na najstarejši. Taka je pač narava širjenja tega virusa in zaradi tega so tudi visoke številke pri smrtnosti in pri zasedenosti kapacitet v slovenskih bolnišnicah. Je pa treba povedati tudi to, da smo zdaj nekje na točki, ko se v domove za ostarele pa tudi v bolnišnice, vračajo tisti, ki so zboleli pred tremi tedni, pred 14-imi dnevi in so bolezen preboleli. Še posebej mlajši. To je pozitiven znak, to je pozitivna, dobra novica. V institucijah je več prihodov tistih, ki so se pozdravili in prišli nazaj na delo, kot odhodov tistih, ki so se na novo okužili."

Na vprašanje o težkih pogojih dela v domovih za starejše občane in nezainteresiranosti brezposelnih za delo v domovih je premier Janša dejal: "To stanje je posledica dejstva, da je bilo varstvo starejših zadnjih 10, 15 let zanemarjeno. Nismo zgradili novih kapacitet, ljudje, ki so delali oziroma, ki so bili zaposleni v domovih za starejše, so bili slabo plačani. To pomeni, da seveda ni bilo kakega navala na ta delovna mesta, temu ustrezna je bila seveda tudi sama kvaliteta kadrovske strukture in marsikaj se je potem nadoknadilo s požrtvovalnostjo.  S tem, da so ljudje več delali, da so se bolj trudili za nizke plače. Zdaj smo s temi interventnimi ukrepi plače povečali, vsak, ki dela s COVID bolniki dobi 30 odstoten dodatek. Vsak, ki je premeščen na drugo mesto, še 20-odstotni dodatek. Se pravi polovico plače več. Vendar to ne more nadoknaditi na hitro vsega tistega, kar je bilo prej zamujeno. Poleg tega je tukaj strah. Rabijo delo, a ga ne rabijo tako nujno, ker imamo bogato socialno mrežo. Pač sedaj  malo počakajo, da bo COVID minil, da bo tveganje manjše, ne glede na vse te dodatke, žal. Je pa tukaj veliko prostovoljcev, so študentje, ki so vključeni in na ta način zmoremo. Če vse te dodane vrednosti v obliki solidarnosti ne bi bilo, bi bilo bistveno slabše." O sprejetju ukrepa, da brezposelni morajo sprejeti napotitev na delo, je izpostavil: "Morajo, morajo ne. Se pravi, lahko tudi odklonijo, vendar po tem izgubijo status. Kot že rečeno. Zdaj, ta socialna mreža v Sloveniji je zelo radodarna in imamo neko situacijo, nek položaj, ko tisti, ki hoče špekulirat, včasih več dobi iz raznoraznih socialnih dodatkov in transferjev, kot če bi delal za minimalno plačo. Se pravi neka reforma socialnih transferjev je v Sloveniji nujno potrebna. Je del naše koalicijske pogodbe. Tega se bomo lotili, ampak sredi epidemije tega zahtevnega koraka, ki terja veliko socialnega dialoga in usklajevanja, enostavno ni možno narediti."

V nadaljevanju je predsednik vlade spregovoril o predlogu šestega protikoronskega paketa (PKP6), o spodbudah podjetništvu, o jamstveni shemi in o malih podjetjih. "Dejstvo je, da je likvidnost finančnega sektorja v Sloveniji visoka. Tudi v Evropi na sploh. Se pravi, smo sredi epidemije, ali pa pandemije, nismo sredi finančne krize. Vsa podjetja, ki so imela odprte kreditne linije pri komercialnih bankah, se enostavno financirajo preko normalnega poslovanja. Niso šla na to jamstveno shemo, kar je dober znak. To ne pomeni, da ta shema ni dobra, ampak pomeni, da večina podjetij tega ni potrebovala, tudi zaradi tega, ker smo v času prvega vala financirali praktično vse. Se pravi nadomestilo davkov, prispevkov, čakanje na delo, skrajšani delovni čas. Veliko teh ukrepov zdaj uvajamo, ali pa smo jih že uvedli, tudi v drugem valu. Okoli 150 tisoč delovnih mest bo na ta način ohranjenih. Glede na to je tudi neposredna poslovna prizadetost večine podjetij bistveno manjša kot bi sicer bila.  Tukaj je turistični sektor, ki je dodatno prizadet, še posebej hotelirstvo. Tukaj je trgovina, ki je bila prizadeta v prvem valu in bo tudi zdaj in kamor bo šlo velik del te dodatne pomoči. Pripravljamo sedmi protikorona paket, s katerim bomo ciljno skušali pomagati tudi tistim, ki so zdaj nekako izpadli. Skratka naš cilj je, da ohranimo v poslovni kondiciji oziroma pri življenju vse tiste gospodarske in družbene subjekte, ki so sposobni dihati tudi po pandemiji."

Predsednik vlade se je v pogovoru dotaknil tudi sedmega protikoronskega paketa (PKP7) in predvidene pomoči na področju športa. "Gre končno za ponovitev nekaterih pač interventnih ukrepov, s katerimi smo blažili posledice epidemije pri najbolj ranljivih skupinah, še posebej pri upokojencih z nizkimi pokojninami. Teh je 300 tisoč, daleč največja kategorija, ki je po mojem mnenju tudi brez korone socialno prizadeta, čeprav so večinoma delali polno življenjsko dobo. Ni pa možno te krivice na enkrat popraviti z neko reformo, ker gre za velikansko kategorijo in javne finance pač tega ne zmorejo. Lahko pa ublažimo posledice, ki se v času epidemije še stopnjujejo. Skratka gre za ukrepe v to smer."

O večanju socialnih stisk v drugem valu epidemije je predsednik vlade izpostavil, da je bilo odpuščanj malo. "Zadnji podatek kaže, da imamo nižjo brezposelnost, kot smo imeli spomladi, ampak ne zaradi tega, ker dejavnosti ne bi bile prizadete, ampak zato, ker smo s temi ukrepi zaposlenost ohranjali, ker se nam zdi, da je cenejše zaposlenost ohranjati, kot imeti prizadeto gospodarstvo, ki ima manjše dohodke, izplačuje manjše plače, plačuje manjše davke, na drugi strani pa je potrebno zagotavljati denar za brezposelne. Zdaj ta pristop, ki se je izkazal za zelo uspešen in zaradi tega je Slovenija tudi v bistvu izboljšala svoj javno-finančni položaj na finančnih trgih, bomo ohranili tudi v prihodnje. Zdaj ko imamo neko luč na koncu tunela, ko so podatki o delujočih cepivih pravzaprav vsakdan bolj optimistični, vidimo tudi neko časovno dimenzijo, ki je bila doslej zelo premična. Zdaj te napovedi so se do deset dni nazaj enostavno odmikale. Je bilo rečeno, bo konec leta cepivo, bo v začetku naslednjega leta, Evropska komisija je še dva tedna nazaj v svojih smernicah predvidevala, da bo masovno cepljenje aprila, maja in junija. Zdaj je to vse bližje, vse bolj optimistično in to seveda vpliva tudi na prognoze, na makro ekonomske napovedi in te vplivajo na ukrepe, ki jih sprejemamo."

Na vprašanje, o načrtih opozicije in glasovih za konstruktivno nezaupnico vladi, je predsednik vlade Janez Janša, dejal: "Glejte, govorimo pravzaprav o istih strankah, ki so vlado že imele, ki so jo sestavile po volitvah, ki so jih sicer izgubili. Stavili so na manjšinsko vlado s podporo nad koalicijske stranke Levica in to vlado so sami porušili. Mi smo bili takrat opozicija in nismo vložili konstruktivne nezaupnice. Marjan Šarec je vrgel puško v koruzo na začetku epidemije in jaz močno dvomim, da tudi če bi imeli teh 46 glasov, da bi zdajle želeli prevzeti vlado. Bolj udobno je sedeti v opoziciji ali pa doma. Niti v Državni zbor jim ni treba hoditi zdajle, ko lahko delajo na daljavo in kritizirati vlado. Tako da, če imajo 46 glasov naj jih vložijo, če mislijo, da znajo delati bolje, naj poskusijo. Samo gre za iste ljudi, ki bi to lahko naredili že marca, pa so raje odstopili." O odnosu z ministrom Počivalškom je izpostavil: "Moj odnos s celotno ministrsko ekipo je delaven, izjemno delaven. Praktično delamo dneve in noči, velikokrat smo na vezi tudi preko noči, zaradi ukrepov, ki jih je potrebno sprejemati. Komunikacija je zelo intenzivna in je tudi zelo konstruktivna. Zdaj jaz mislim, da ni bilo vladne ekipe, ki bi na nek način tako konstruktivno sodelovala, ne glede na vse to kar se v medijih prikazuje, kar slišimo v parlamentu, kar pač govorijo tisti, ki so imeli puško v rokah pa so jo odvrgli. Glejte, tudi jaz nimam nobenih težav, če ima nekdo drug večino. Prosim, naj pride, naj sestavi vlado, da se bomo enkrat naspali po šestih mesecih. Nobenega problema ne vidim s tem. Problem pa vidim s tem, da se meša epidemija, ukrepi za zaustavitev epidemije in kritika vlade. Zelo redki so glasovi kot je bil pred dnevi glas Dejana Židana, bivšega predsednika Socialnih demokratov, ki je rekel: »Ljudje božji. Kritizirajmo vlado, vendar pa ukrepe upoštevajmo. Ne pozivati ljudi, naj ne upoštevajo  ukrepov. Cela Evropa jih sprejema, cel svet jih sprejema. Epidemija ni slovenska posebnost. Vidimo, kaj se dogaja.« Zdaj take glasove pogrešamo. Zelo redki so iz same opozicije. Recimo včeraj se je cel dan delalo heroje v parlamentu iz napačnih ljudi. Iz ljudi, ki jih je policija dobila, da ne nosijo maske in so morali plačati kazen in so jih delali heroje. Napačen pristop je to. Ni problem eden nekje brez maske in ta najbrž ne bo okužil celo Ljubljano. Ampak gre za zgled, razumete. Dela se heroje iz tistih, ki rušijo napore večine. Saj to niso napori vlade. Vlada lahko sprejme kakršenkoli zakon, kakršenkoli ukrep. Z zakonom in z ukrepom ne morete zaustaviti virusa. Vedno bo neka manjšina, ki lahko bypassira vse to. Zdaj virus lahko ustavimo samo z razumom pa solidarnostjo. Se pravi z razumom, da vemo od kje preti nevarnost, da je to nevarnost za naše zdravje, za naše življenje, še posebej pa za zdravje in za življenje ranljivih skupin in solidarnost, da nam je par tudi za druge, da ne ravnamo tako, češ: »Meni ne bo nič, jaz sem mlad. Tudi če bom zbolel, se bom pač pozdravil. Zahteval bom najboljšo posteljo v bolnici, pripada mi, seveda. Kaj bo pa s starejšimi – te pa zaprite v domove in naj pomrejo tisti, ki bodo itak umrli.« Vsi bomo enkrat umrli, ampak vsako človeško življenje je dragoceno ne glede na leta in medicino in zdravstvo imamo zato, da pomagamo vsakemu, ki je zbolel in ki lahko živi, če dobi pravočasno pomoč. Smo ena redkih držav, kjer se to ne ločuje. Jaz nimam nič proti, če mene kritizirajo. Sami ste prej nek uvod napovedali. To mene čisto nič ne prizadene. Prizadene me pa to, da ne vidimo drugega, da se dela nekaj odstotkov prebivalstva Slovenije kot da so gospodarji nad življenjem in smrtjo. To je pa zavržno glejte. To je zavržno in lahko nas je 90 procentov, ki upoštevamo vse ukrepe, ki omejujemo stike, pa tistih 10 procentov, ki tega noče, pa to še razglaša preko parlamenta ali pa preko medijev, podaljša drugi val za dva meseca, poveča število mrtvih za tisoč, obremeni zdravstveni sistem tako, da jih bo še tisoč umrlo zaradi te obremenitve. Tako da tukaj je dejansko potrebna treznost ne večine, ampak praktično vseh."

Na vprašanje, ali so glasovi in mandati poslancev na prodaj ali ne, je premier Janša odgovoril: "Zdaj pišejo vse mogoče. Imam zelo malo časa to spremljati, se s tem niti ne ukvarjam. Dogajalo se je že doslej marsikaj v slovenski politiki kar se tiče menjav sredi mandata in ozadij in tako naprej in jaz mislim, da situacija zdaj ni nič boljša, mogoče je kvečjemu slabša. No verjamem pa, da v tej situaciji, ko je treba garati noč in dan nikomur ne diši, da bi prevzel vladanje."

Na vprašanje, kako komentira zapis Aleksandre Pivec, da s prihodom Karla Erjavca v DeSUS, ta odhaja v opozicijo in s tem v koalicijo ustavnega loka, je predsednik vlade odgovoril, da tega ni prebral in, da se s tem ne obremenjuje. "Glejte DeSUS je samostojna suverena stranka. Zaenkrat so v koaliciji in konstruktivno delujejo. Če se bodo odločili drugače je to njihova suverena odločitev. V tej koaliciji so v enem letu dosegli bistveno več svojih programskih ciljev kot prej v osmih letih. To je možno dokazati. Še nikoli nobena koalicija za tisto bazo, ki jo DeSUS šteje za svojo, ni naredila več. Če pa mislijo, da lahko v kakšni drugi pač dosežejo več, je pa to njihova suverena odločitev." V nadaljevanju je izpostavil tudi, da se ne obremenjuje s tem, kdo vodi kako stranko. "Imamo koalicijsko pogodbo. Imeli smo resen pogovor s poslansko skupino, ki je pač ključna za vsako koalicijo. Na direktno vprašanje, ali pač vidijo kak problem s koalicijsko pogodbo in s statusom, ki ga ima DeSUS v koaliciji, so rekli, da ne."

Glede nasilnih protestov in sodelovanja domnevno kriminalnih skupin je premier Janša dejal: "Jaz mislim, da ne gre za besedo domnevno. Saj po tem, kar se je videlo na družbenih omrežjih, to so pač znana imena iz raznih kriminalnih združb. So pa zraven tisti, ki seveda niso kriminalci, ki sicer protestirajo ali pa so protestirali ob petkih in, ki pač se udeležijo vsake tudi nezakonite manifestacije proti vladi, ker pač mislijo, da je to njihova sveta dolžnost oziroma mislijo, da univerzalni temeljni dohodek, ki ga dobivajo, ali pa različna sredstva na račune raznih nevladnih organizacij ali pa sredstva, ki jih nekateri dobivajo za t. i. kulturo in umetnost, da dobivajo za to, da protestirajo proti vladi, tako, da bila je mešanica. Kar se tiče mirnih protestov takrat, ko ni epidemije, to je ustavna pravica v Sloveniji, vedno jo bom branil. V času, ko je pa nevarno širjenje virusa, je pa takšno zborovanje nevarno, je prepovedan, ne po zakonu o javnem redu, ampak po zakonu o nalezljivih boleznih in ogroža zdravje drugih. Saj ni samo tisto, ko se nekdo na trgu zbere ali pa kolesari, ne gre tu za to, da se potem v manjših gručah, dokler so bile gostilne odprte, potem druži ali pa se prireja raznorazna srečanja na privatnih naslovih in glejte, od tam se je virus razširil. Poleg tega, da, to smo mogoče prej pozabili, ko smo omenjali, kakšna je situacija po drugih državah. Slovenija ima glede na evropsko povprečje, ali pa je imela, še enkrat večje število okuženih v šolstvu. To je odgovor na vprašanje, zakaj smo v Sloveniji prej zapirali šole, kot drugi. Zato, ker je bilo število okuženih zaposlenih v šolstvu deset procentov vseh okuženih, evropsko povprečje je pa pet procentov." O povezavi protestov v letu 2012 in 2020 je predsednik vlade izpostavil, da imajo skupni imenovalec. "Isti mediji, ki so takrat pozivali na proteste, pozivajo tudi zdaj."

Predsednik vlade je v pogovoru zavrnil možnost prenosa državnega tožilstva v pristojnost Ministrstva za notranje zadeve. "Glejte v SDS je nekaj deset tisoč članov. Mogoče o tem, kdo razmišlja. Ampak meni tega ni nihče povedal, s tem se ne ukvarjamo. Mislim pa, da je skrajno neodgovorno, da policija pač opravlja svoje delo, zaloti nekoga pri nezakonitem ravnanju pa tožilka še prej preden, ali tožilec, ne vem niti, kdo je bil, še prej preden se seznani s primerom pravi, niti mi ga ne privedite, ker ne bo pridržan, se pravi nekdo preden odloči nekaj takšnega, mora verjetno preučiti dokaze, pa se potem odločiti, ne pa kar vnaprej, ker protestirajo proti tej vladi in ga pač ne bomo preganjali. Saj verjetno ni bilo tako rečeno, ampak tako izpade takšna stvar."

Predsednik vlade je glede vladavine prava izpostavil: "Sedaj imamo neko proceduro in s predlogom, ki je drugačen od predloga, ki je bil usklajen julija na evropskem svetu, kjer smo potrebovali sejo, mislim da nikoli ni bila daljša v zgodovini Evropske unije, ki je trajala štiri dni in štiri noči neprekinjeno z odmori z bilateralnim usklajevanjem sicer, ampak seja je trajala neprekinjeno in kjer smo na koncu prišli do nekega dogovora, ki je težak skoraj dva tisoč milijard evrov, ki zahteva ogromno tudi pravne telovadbe, če hočete, zato da poiščemo lastne vire Evropske unije, zato da se bo lahko Evropska komisija v imenu celotne Evropske unije prvič v zgodovini zadolžila, parlamenti vseh držav članic morajo te dogovore ratificirati ali pa delnih. Težke noči so bile to, zdaj če bi kdo to posnel pa pokazal Evropejcem, mislim, da bi bilo precej streznitve. Zdaj pa ker je pa treba takšen dogovor potem uskladiti z evropskim parlamentom, je zdaj predsedstvo sveta, se pravi Nemčija, na neki pač delovni, ampak dejansko že formalni ravni uskladila neko besedilo, ki je drugačno od tistega, ki je drugačno od tistega in če hočete, da to poenostavim, tako imenovano vladavino prava, iz domene sodišča prelaga na svet Evropske unije, kjer se odloča z večino. Ta vladavina prava je to, da imate zakonodajno-izvršno pa sodno oblast ločeno in da tam kjer prihaja do sporov, odloča neodvisno sodišče, ne pa parlament ali pa vlada z glasovanjem, ker je to politična odločitev, to ni vladavina prava, to je pač politična odločitev, pravilna, napačna, kakršna koli, dobra, slaba, ampak to je politična odločitev in ni vladavina prava. In okrog tega je bilo po štirih dneh in štirih nočeh dolgih žolčnih debat nekako julija doseženo soglasje, zdaj se je pa zaradi zahteve vodstva parlamenta stvar vrnila na izhodiščno točko, se pravi da v primeru ko pride do spora med državo članico glede rabe evropskih sredstev ali česarkoli drugega, pa se to pol veže na črpanje evropskih sredstev in neko drugo državo članico ali pa neko institucijo se sproži postopek, kjer se evropska sredstva zamrznejo in na koncu svet z večino odloči ali ti dobiš sredstva, ki so itak tudi tvoja sredstva, ker si jih plačal. To nebo pilo vode, povem naprej, takšna odločitev ne bo šla skozi ratifikacijo parlamentov, dve državi, ki sta bili tak skoz omenjeni, da se to sprejema zaradi njih, tega najbrž ne boste ratificirali. Jaz si ne predstavljam recimo da bi slovenski parlament ratificiral nek mehanizem, za katerega bi prej dve leti v Bruslju govorili, da se sprejema zato, da se bo Sloveniji vzelo sredstva. To pač, da je vnaprej jasno. In tukaj zdaj vlagamo velike napore, da najdemo neko rešitev, ki bo vrnila situacijo na julij letos, na dogovor, ki je bil soglasno dosežen. Če tega ne bo, potem nam grozi zamuda, najmanj kar je nam grozi zamuda. Lahko pa so posledice tudi hujše. Zdaj če bi pa to uveljavili z neko pravno telovadbo potem pa lahko v praksi pride do situacije, kjer bo ena država članica blokirala evropska sredstva v drugi državi članici, tam bo javno mnenje jasno podprlo svojo vlado in tista vlada bo pol blokirala evropska sredstva v drugi državi članici in na koncu bo Evropska unija razpadla, to ne bo pilo vode. Vladavina prava pomeni, da imamo ločene veje oblasti, da o pravu odloča sodišče. Evropska unija ima sodišče, ima ta organ, ima Lizbonsko pogodbo, ki določa proceduro, to kar se zdaj dogaja s to telovadbo, ki se neposrečeno imenuje vladavina prava, razbija Evropsko unijo."

Na vprašanje, kaj bi zamude pomenile za Slovenijo, je predsednik vlade odgovoril: "Za Slovenijo določeno težavo. Ampak, ker mi še iz obstoječe finančne perspektive nismo počrpali ali pa imamo veliko zamud in je tam še veliko sredstev, se to na začetku niti ne bi veliko poznalo. Bistveno bolj bi bile prizadete Španija, Italija, Portugalska, se pravi tiste države, ki so že v času prvega vala doživele silne šoke v smislu padca bruto domačega proizvoda in ki so tudi zdaj v drugem valu enako ali pa še bolj prizadete. Če bi pa seveda ti mehanizmi padli v vodo, če bi ta instrument padel v vodo, to pomeni da pri sedemletnem evropskem proračunu naslednje leto pač imamo zgolj financiranje nujnih potreb, niti ne po dvanajstinah pač letošnje sedmine proračuna, da čim sklada za okrevanje, odpornost pa enostavno ni in to so sredstva, ki jih potrebujemo za izgraditev dodatnih kapacitet zdravstvenega sistema, zato da Evropa, tudi Slovenija, poveča odpornost za morebitno naslednjo epidemijo. Za Slovenijo, ki si je izpogajala znatna sredstva iz tega naslova, to pomeni milijardne investicije manj kot jih sicer deloma že imamo v proračunu in kot bodo zajete v nacionalnem načrtu za okrevanje, ki ga bomo sprejeli do konca leta. Tako da, ampak glejte ne gre tukaj samo za finančne posledice, Evropska unija ne temelji na denarju, temelji na vrednotah, vladavina prava je ena od teh vrednot, ampak o vladavini prava ne more odločati politična večina, ampak neodvisno sodišče."

Glede ameriških volitev in čestitke novo izvoljenemu ameriškemu predsedniku, je predsednik vlade Janez Janša dejal: "Vedno je čas in jaz bom z veseljem čestital tistemu, ki bo formalno potrjen za naslednjega predsednika Združenih držav. Nikoli nismo imeli težav s tem, Združene države so strateški partner Slovenije. Jaz tretjič vodim vlado in vedno, ko sem jaz vodil slovensko vlado, smo imeli odlične odnose z Združenimi državami. Edini uradni obisk v Beli hiši, uradni obisk v pravem pomenu besede, je bil v času mojega mandata. Vodili smo vrh Evropske unije za Združene države. V zadnjih dobrih šestih mesecih smo za izboljšanje teh odnosov naredili več kot tri prejšnje vlade. Tako, da tukaj ni nikakršnega problema. Ampak uradnega rezultata volitev Združenih držav še ni, to veste. Tam je senat, ki čaka na rezultate, tam je so legislature številnih držav, kjer so pač ti rezultati, ali neprešteti do konca. Veliko je informacij, težko je reči, kaj drži, kaj ne drži. Dejstvo pa je, da ameriška ustava predvideva postopke. Jaz verjamem, da se bo ena najstarejših demokracij na svetu sposobna držati teh postopkov, da se bo na koncu odločilo, bodisi da bodo rezultati razglašeni, bodisi da bo eden od obeh kandidatov priznal poraz, bodisi da bo na koncu odločalo vrhovno sodišče, bodisi, da bo na koncu odločal kongres. Po ameriški ustavi, bili so že primeri, so različne možnosti, kar se tiče rezultatov volitev. Mene ne skrbi to, da so nekateri čestitali, drugi niso, to ne bo v ničemer vplivalo na odnose med Slovenijo in Združenimi državami Amerike, dokler bo naša vlada. Jaz sem zelo vesel tega proameriškega izbruha v delu slovenske levice, ki je prej v Združenih državah videla malodane fašistično tvorbo. Bomo zelo veseli, če bodo podprli vse te projekte, vključno z vabilom Združenim državam, da v Sloveniji namesti enoto ameriške vojske." Glede čestitke Republikanski stranki je predsednik vlade izpostavil: "Republikanska stranka je prvič stranka Mednarodne demokratske zveze, mi smo skupaj z njimi, jaz sem celo član izvršilnega odbora te internacionale. Sodelujemo skozi, vedno smo jim čestitali, kadar so zmagali in tokrat so zmagali. Za enkrat imajo 50 članov senata, druga stranka jih ima 48. Še dve mesti sta v igri, zaradi drugega kroga. Za kongres so bistveno popravili svoj položaj, mislim da so zmagali v 30. državah, tudi ko gre za volitve po državah, od 50-ih, za enkrat, ni pa še povsod razglašeno in prešteto. Republikanska stranka je dosegla na teh volitvah velik uspeh, zato sem jim čestital. Mimogrede, edini kongresnik slovenskega rodu, ki je bil izvoljen, Pavel Gosar, je na listi Republikanske stranke dobil 70 odstotkov v Arizoni. In tudi njemu sem čestital."

Na koncu pogovora je predsednik vlade Janez Janša spregovoril o cepivu proti COVID-19, ki naj bi bilo v Sloveniji na voljo konec meseca decembra, o nenaklonjenosti prebivalcev cepljenju, kar kažejo javnomnenjske ankete, ter o okrevanju Slovenije po tem.  "Jaz bi najprej svaril na sklicevanje na javnomnenjske raziskave v Sloveniji. Ko številni mediji pompozno objavijo neke javnomnenjske raziskave, bodisi Ninamedie, bodisi Mediane, bodisi Valicona, kot je bilo to v tem primeru, je treba biti previden. Vse to so agencije, ki so velikokrat zgrešile pri napovedi volitev, tudi pri zadnjih, ki so pravzaprav vedno, kadar je bilo možno kaj narobe napovedati, narobe napovedale in jaz ne verjamem temu, da večina ljudi v Sloveniji nasprotuje cepljenju. Verjamem pa, da mnogi še čakajo, da so skeptični. Tudi jaz nisem še videl nobenega, ki bi ga to rešilo, ker tega še ni bilo. Tudi mislim, da nobeno od teh cepiv še nima končnega dovoljenja, so samo zaključili klinično testiranje, obeti so dobri. Skratka, jaz vidim v objavljanju takšnih anket, v narekovajih, delanje škode. To je popolnoma brez veze, to je strašenje ljudi. Kot že rečeno, Slovenija ni edina, ki je sredi pandemije, so tudi druge države. Videli bomo. Sigurno ne bomo mi prvi, ki bomo delali neke eksperimente. Tukaj je vseeno treba zaupat medicinski stroki. Poleg tega je cepivo, če je učinkovito na 90 odstotkih, kot sta ta dva, ki naj bi bila najbližje odobritvi, potem je že 60 odstotna precepljenost v bistvu velik branik pred širitvijo virusa. Ni treba, da se sto procentov prebivalstva cepi. Nikoli se sto procentov prebivalstva ne cepi. Tukaj so pač tudi različni protokoli, ki tiste, ki imajo določene bolezni, tudi izvzamejo iz tega kroga. Kot že rečeno, s tem, ko je pretežna večina prebivalstva cepljena, so varovani tudi tisti, ki niso, ker se virus pač potem ne more širiti, kakor se širi zdaj. Svarim pa tudi pred tem, da tisti dan, ko bo prva doza cepiva prišla v Slovenijo, ne bo konec epidemije, ne bo konec nevarnosti. Konec nevarnosti bo, ko bo 60 odstotkov ljudi dejansko cepljenih in do takrat bo vsaj nekatere ukrepe treba še vedno imeti v veljavi in jih tudi upoštevati."

Na vprašanje, ali bomo še kdaj imeli občutek normalnosti, kot smo ga poznali pred epidemijo novega koronavirusa, je predsednik vlade Janez Janša odgovoril: "Poglejte, zdaj je pred nami zima, za zimo pa pride pomlad. In ta pomlad bo bistveno bolj optimistična kot je bila lanska. Lanska pomlad je bila soočanje z neznanim. Pomlad prihodnje leto bo spoznanje, da smo zmagali. Da je bilo težko, vendar da smo to epidemijo premagali in da smo pripravljeni, ker imamo pač delujoče cepivo tudi za jesenski val, ki ga mogoče niti ne bomo občutili."