Skoči do osrednje vsebine

Evropska komisija sprejela sveženj dokumentov v sklopu evropskega semestra

Evropska komisija je danes sprejela sveženj dokumentov za države članice v sklopu evropskega semestra za leto 2021. V oceni osnutka proračunskega načrta za leto 2021 za Slovenijo Evropska komisija ugotavlja, da je skladen s priporočili Sveta, ki so bila sprejeta julija letos.

Dekorativna slika

Zastava EU | Avtor Ministrstvo za finance

Poročilo za letošnje leto ugotavlja, da je Slovenija v krizo zaradi COVID-19 vstopila z močnim in stabilnim gospodarstvom in brez makroekonomskih neravnovesij. Slovenija je v letu 2019 uspela znižati dolg sektorja država na 66 % bruto domačega proizvoda (BDP), vendar naj bi se le-ta zaradi krize povečal na ocenjenih 82 % BDP. Evropska komisija za Slovenijo ocenjuje tudi, da ima močan presežek na tekočem računu plačilne bilance, za katerega se pričakuje postopno upadanje.

Evropska komisija na tej stopnji ne vidi potrebe po nadaljnji poglobljeni analizi v okviru postopka makroekonomskih neravnovesij.

Državam je bilo priporočeno, da učinkovito naslovijo posledice pandemije s ciljem ohranjanja in okrevanja gospodarstev. Priporočeno je bilo tudi, da se zagotovi fiskalno politiko s ciljem doseganja preudarnega srednjeročnega položaja in vzdržnega javnega dolga takrat, ko bodo širši ekonomski pogoji to dovolili.

Pri ocenjevanju osnutkov proračunskih načrtov je Evropska komisija upoštevala zdravstveno krizo, ki je v teku, visoko stopnjo negotovosti in znaten gospodarski upad, ki so posledica COVID-19. Evropska komisija priporoča, da države članice nadaljujejo s podporno fiskalno politiko v letu 2021 in naj se izognejo prezgodnji odpravi ukrepov. Ukrepi morajo biti ciljani in začasni. Verodostojne srednjeročne fiskalne strategije so še posebej pomembne za države z visokimi javnimi dolgovi. Povezava fiskalnih ukrepov in reform, identificiranih v specifičnih priporočilih posameznim državam je pomembna pri načrtih za okrevanje in odpornost.

Zaradi visokih negotovosti Evropska komisija predlaga, da se ne uvede postopka presežnega primanjkljaja. Poročilo poudarja tudi, da je treba kar najbolje izkoristiti razpoložljive podporne ukrepe Evropske unije in zagotoviti, da naložbe in reforme v celotnem evro območju delujejo v smeri odprave neravnovesij.