Dogodek Vlada po šoku (Government after shock) poteka v torek in sredo, 17. in 18. novembra 2020. Medtem ko je v torek osrednja pozornost namenjena dogodkom, ki so organizirani po posameznih državah, bo sreda namenjena osrednji globalni konferenci.

V vsebinski okvir globalnega dogodka se je umestila tudi spletna konferenca Upravljanje po šoku (Governance after shock), ki jo je danes, 17. novembra 2020, organiziralo Ministrstvo za javno upravo v sodelovanju z AmCham Slovenija (Ameriško gospodarsko zbornico v Sloveniji). Slovenska konferenca je bila eden od več kot 65 trenutno prijavljenih lokalnih dogodkov po svetu, ki bodo v dveh dneh potekali v sklopu letne konference OECD in katerih namen je vzpostaviti globalni dialog o potrebnih spremembah v delovanju vlad in sistemov državnih uprav. Cilj dogodka je bil ustvariti odprt dialog o izkušnjah glede upravljanja in dela v času kriznih razmer, povezanih z epidemijo bolezni covid-19 v javnem in zasebnem sektorju ter prepoznavanju potrebnih sistemskih ali povsem praktičnih sprememb za bolj uspešno soočanje s kompleksnimi družbenimi, gospodarskimi, podnebnimi in drugimi izzivi v prihodnosti.

Del programa današnjega dogodka je bil namenjen tudi inovativnemu programu Partnerstvo za spremembe, ki ga že nekaj let vodita Ministrstvo za javno upravo in AmCham Slovenija. Predstavljeni so bili izzivi Partnerstva za spremembe v sedmem krogu.

Izhodišče pogovora sta bili dve raziskavi, izvedeni med javnimi uslužbenci v državni upravi in gospodarstvu, in sicer o izkušnjah glede delovanja in dela v času izrednih razmer zaradi covida-19. Na podlagi odzivov o tem, kaj je delovalo dobro in kaj slabo, so bili zajeti tudi konkretni predlogi ukrepov za izboljšanje delovanja sistema državne uprave, krepitve kompetenc v obeh sektorjih, predlogi za krepitev partnerstev in oblikovanje kakovostnih celovitih rešitev. Anketo je izpolnilo več kot 1.200 javnih uslužbencev, rezultati pa so pokazali, kako so izredne razmere vplivale na delavnik, kako hitro (če sploh) smo se uspeli prilagoditi novim razmeram, ali smo bili pri tem kreativni in inovativni. Rezultate so komentirali: minister za javno upravo Boštjan Koritnik, predsednik AmCham Slovenije Blaž Brodnjak in generalni direktor Direktorata za javni sektor na Ministrstvu za javno upravo Peter Pogačar.

Peter Pogačar je v uvodnem delu dejal, da je pandemija spremenila naravo dela v javnem sektorju dobesedno čez noč. Razbit je bil stereotip, da javni uslužbenci od doma ne delajo učinkovito. Hitra prilagoditev na delo na domu je pokazala, da so javni uslužbenci kreativni, fleksibilni in prilagodljivi. Kot je dejal Pogačar, so se v tem procesu kompetence vodij v javnem sektorju izkazale za izjemno pomembne, kar ne velja le za javni, ampak tudi zasebni sektor. Pogačar je poudaril pomembnost zaupanja in komunikacije pri vodjih. Kot je dejal, bodo morali vodje spremeniti in prilagoditi svoje pojmovanje: bolj kot prisotnosti zaposlenih bodo morali posvetiti pozornost rezultatom. »Zaupanje zaposlenim s strani vodij je ključno. Kot vodja ne potrebujem poročil o tem, kaj je kdo naredil, potrebujem rezultate,« je poudaril.

Na vprašanje o tem, kako pritegniti nadarjene v javni sektor, je generalni direktor Direktorata za javni sektor dejal, da se to ne bo zgodilo zaradi plačila, ampak z drugimi mehanizmi, na primer s kreativnim okoljem, priložnostmi za osebno kariero, fleksibilnostjo dela, nagrajevanjem po učinkovitosti in drugimi. »V petih letih bo javni sektor drugačen. Bolj bo osredotočen na pomembne naloge in zagotovo bolj digitaliziran. Je pa vse v ljudeh. Strojno opremo lahko kupimo. Pravi izziv pa je, da pravi ljudje, z ustreznimi znanji, pridejo na prava mesta,« je zaključil Pogačar.

Minister Boštjan Koritnik se je strinjal, da delo od doma prispevala k trajnostnemu vidiku. Kot je dejal, je digitalizacija in avtomatizacija skoraj čez noč močno pospešila delovne procese. »To je začetek revolucije na področju dela in upam, da bo pomenila večjo učinkovitost in boljše poslovno in zasebno življenje,« je dodal. Kreativno mišljenje in reševanje problemov imajo po mnenju Koritnika ključno vlogo, pa naj gre za javni ali zasebni sektor. Vodje se soočajo z novimi izzivi in morajo delovati z zgledom, saj le tako pokažejo zaposlenim, kaj od njih pričakujejo. »Vsi se soočamo z izstopanjem iz cone poznanega, za vse nas je delo postalo drugačen izziv, tako za vodje, kot za zaposlene v obeh sektorjih,« je ocenil Koritnik. »Zaupanje med vodji in zaposlenimi je ključni element, da je delovni proces lahko uspešen. Orientirani moramo biti k rezultatom in k razvoju,« je dejal minister Koritnik, ki je ob koncu komentiral izzive nove sezone projekta Partnerstvo za spremembe z besedami, da gre pri projektu za povezovanje znanj, dobrih praks in razbijanje stereotipov, ki veljajo tako za javni kot zasebni sektor. »To je pot razvoja, ki jo bomo nadaljevali, saj gre za novo normalnost, s katero se učimo fleksibilnosti in prilagajanja. S tem postajamo bolj učinkoviti. Predvsem pa gre za premik v mišljenju, saj ne gre za to, ali smo dobri ali slabi, smo le različni.«

Več o globalni konferenci OECD OPSI