V četrtek je bilo ob 5762 testih potrjenih 1508 pozitivnih primerov, delež je 26,17 odstotka. Umrlo je 38 bolnikov, 30 v bolnišnicah in 8 v domovih. V bolnišnicah se zdravi 1199 bolnikov, 11 manj kot včeraj, 200 jih potrebuje intenzivno nego, število je ostalo nespremenjeno kot dan prej. Iz bolnišnic je bilo odpuščenih 79 bolnikov. 14-dnevna incidenca v državi se je znižala na 958 pozitivnih primerov.

Po besedah Jereba je število prostih intenzivnih postelj kritično, kar se čuti že 2 tedna. Na intenzivnih oddelkih imajo hospitaliziranih 63 bolnikov, večina potrebuje pomoč umetnega dihanja. So pa v 2. valu do danes v bolnici zdravili skoraj 500 kritično bolnih, umrlo jim je 63 bolnikov.

V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana je odsotnih 265 zaposlenih, največji delež predstavlja negovalno osebje, zaposleni so se večinoma okužili v socialnih stikih izven delovnega mesta. Jereb sicer ocenjuje, da je danes med prebivalstvom okuženih 60.000 oseb, po nekaterih ocenah celo 80.000, kar predstavlja veliko možnost prenašanja virusa v primeru socialnih stikov.

Glede smrtnosti na intenzivnih oddelkih je ta v drugem valu 15 odstotna, v 1. valu pa smo beležili 30 odstotkov umrlih glede na hospitalizirane na intenzivi. Ja pa smrtnost pri covidu sicer 10krat višja, kot pri gripi, isto velja glede števila hospitaliziranih.

Od ponedeljka, 16. novembra, se za dva tedna prepove izvajanje javnega potniškega prometa, tako medkrajevnega, mestnega in železniškega je poudaril Vrtovec. Za posebni linijski prevoz potnikov (to je prevoz na delo in z dela, ki ga organizira delodajalec) in avto taksi prevoze prepoved ne velja.

Od ponedeljka dalje bo tudi prepovedano izvajanje dejavnosti usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil. Prepoved ne velja za tehnične preglede in pooblaščene registracijske organizacije s področja motornih vozil.

Za vsa dodatna vprašanja sta na ministrstvu na voljo dve kontaktni točki in sicer telefonska številka 01 478 7167 in elektronski naslov: mzi.koronavirus@gov.si.

Starši so se v teh zaostrenih razmerah znašli v več različnih vlogah, od uslužbencev na domu, ukvarjanju s šolo, zabavanjem vrtčevskih otrok ter sobivanju z mladostniki. Pomembno je, da starši  poskrbijo zase, da bodo potem lahko živeli bogat odnos in pristen čustveni stik z bližnjimi, da bodo lahko delovali kot pomirjeni starši. Tudi če so v stiski, naj si pomagajo s pogovori preko telefonov, s prijatelji in sorodniki. Povezovanje z ljudmi je znak zrelosti ne pa sramota ali znak šibkosti. Ljudje smo socialna bitja in stisko veliko hitreje in bolj učinkovito rešujemo v odnosih, ki pa morajo biti res varni, brez zlorab in sramotenja. 

Za vrtčevske otroke velja, da težko razumejo situacijo in čustva, vendar do približno tretjega leta starosti za dobro počutje v glavnem potrebujejo zadovoljne in sproščene starše. Nekoliko starejši predšolski otroci pogrešajo socialno igro, vendar jo lahko starši dovolj dobo nadomeščajo. Pri tem je dragoceno, da se čim bolj sprostijo, hecajo, spustijo na raven domišljije in pravljic, skupaj lahko veliko ustvarjajo, pacajo po kuhinji, hodijo v naravo, nabirajo kamne, rogovile in nepreštevne zanimivosti, ki jih ponuja narava.

V srednjem otroštvu  je naravno, da otroci še niso samostojni. Otroci v sodobnih družinah pogosto še prehitro razvijejo ne najbolj zdrave oblike samostojnosti, saj se od njih sicer zaradi mnogih obveznosti in hitrega tempa, dolgega delavnika, čustvene nesproščenosti pri starših, pogosto pričakuje preveč samostojnosti. Zato naj bodo starši v teh dnevih v pomoč šolajočim otrokom. Z njimi se lahko starši  povežejo prek različnih aktivnosti, športa, kuhanja, ustvarjanja.

Šolske obveznosti naj si družina uredi po svoje – prav vsaka ima edinstveno situacijo, zato ni enoznačnih pravil, kaj je boljše ali slabše. Primerjave z drugimi niso smiselne, to vzbuja nezadovoljstvo in sram. Razvijajmo prožnost, čustveno pestrost, humor, potrpežljivost.

Najstniki in mladostniki kot zadnja skupina otrok so še posebej čustveno senzitivni. Starši naj opazujejo drobne spremembe pri brezvolji, nemiru, dolgočasju, vse to naj skušajo začutiti, kar bo najstnike pomirilo, če bodo to pri starših začutili. Zato so vsakršna tesnoba, nemir, zateženost, kaznovanje in podobni starševski odzivi veliko dodatno breme. Najstnik se potem raje umakne v svoj svet.