Minister dr. Podgoršek predstavil ukrepe iz protikorona paketa PKP6
Predlog Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (PKP6), ki določa začasne ukrepe za omilitev in odpravo posledic nalezljive bolezni covid-19, je vlada sprejela na dopisni seji v torek, 10. 11. 2020.
Posnetek novinarske konference (vladno novinarsko središče)
PKP6 vključuje ukrep finančnega nadomestila zaradi izpada dohodka kot nemožnost prodaje zalog, zmanjšanja obsega pridelave, predelave oziroma prodaje zaradi posledic epidemije. Po predlogu zakona bo nosilec kmetijskega gospodarstva in nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki ima zaradi posledic epidemije izpad dohodka, ki so zlasti posledica nezmožnosti prodaje zalog, zmanjšanja obsega pridelave, predelave oziroma prodaje, upravičen do finančnega nadomestila zaradi izpada dohodka, če je sektor utrpel najmanj 30 odstotni izpad dohodka glede na obdobje zadnjih treh let.
Naslednji ukrep je poenostavljen postopek za uveljavljanje finančnega nadomestila zaradi izpada dohodka. Predlagana določba poenostavlja in pohitri postopek odločanja iz ukrepov kmetijske politike, v katerih Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja odloča o upravičenosti izplačila državne pomoč zaradi izpada dohodka iz opravljanja kmetijske dejavnosti. Predlog tako ureja postopek, ki predstavlja manjše administrativno breme tako za odločevalca kot samo stranko postopka, saj odločevalec upre svojo odločitev na podatke iz uradnih evidenc, s tem pa ne zahteva časovno zamudne in administrativno obremenjujoče aktivnosti stranke z zagotavljanjem drugih dokazov za upravičenost do državne pomoči. Predlagani postopek je posledično za stranko »prijaznejši«, upravičencu pa zagotavlja, da v najkrajšem možnem času pridobi nujno potrebno nadomestilo za izpad dohodka zaradi epidemije covid-19, kar je eden od ključnih ciljev pri dodelitvi sredstev.
Z novim ukrepom v PKP6, ki je vezan na zahtevek za izplačilo sredstev, bo dodatno omogočeno, da upravičenci poleg dveh zahtevkov vložijo še dodatna dva zahtevka za spremembo svojih obveznosti, če so razlogi povezavi s posledicami covid-19. Zakon o kmetijstvu namreč že v osnovi določa, da lahko upravičenci za ukrepe iz Programa razvoja podeželja dvakrat vložijo obrazložen zahtevek za spremembo svojih obveznosti. Upravičenci bodo lahko tudi podaljšali rok za dokončanje naložb, če le teh niso mogli izvesti zaradi objektivnih razlogov, povezanih s posledicami covid-19.
Pomembno je tudi podaljšanje ukrepov za vinski sektor v leto 2021. Krizni ukrepi za vinski sektor (krizna destilacija vina in krizno skladiščenje vina) so se financirali iz EU sredstev nacionalne ovojnice za vino in z nacionalnimi plačili, za katera so se sredstva zagotovila iz splošne proračunske rezervacije. Evropska komisija je v oktobru napovedala, da namerava krizne ukrepe za vinski sektor podaljšati tudi v naslednje leto. Ponovno zaprtje gostinskih in turističnih dejavnosti ravno v času, ko je prodaja vina največja (martinovo in prednovoletni čas), se že odraža tudi pri prodaji vina. Zato je potrebno podaljšati tudi veljavnost ukrepa, ki se bo uporabljal do konca leta 2021.
Pomemben ukrep v PKP 6 je tudi brezplačni zakup zaraščenih zemljišč v lasti Republike Slovenije. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ki upravlja s kmetijskimi zemljišči v lasti Republike Slovenije, večino kmetijskih zemljišč sicer uspešno odda v zakup, kmetijska zemljišča v zaraščanju pa v zakup odda težje. Zato smo predlagali rešitev, brezplačni zakup vseh kmetijskih zemljišč, ki so bila na dan 1. januar 2021 zaraščena, porasla z drevesi in grmičevjem ali porasla z gozdom. Na tak način se bodo zemljišča oddala v brezplačni zakup za deset let, s tem pa bo kompenzirana tudi vrednost vlaganj zakupnikov v vzpostavitev kvalitetnejših kmetijskih zemljišč.
V zvezi z zemljišči v upravljanju Sklada kmetijskih in gozdnih zemljišč Republike Slovenije je tudi ukrep znižanja cen zakupnin kmetijskih zemljišč. Glede na zmanjšano gospodarsko aktivnost in širšo prizadetost kmetijskega sektorja je ukrep zmanjšanja zakupnin predviden za prvo polovico leta 2021 v višini 20 odstotkov.
Naslednje pomembno področje, ki administrativno obremenjuje kmetijska gospodarstva in upravne enote, je urejanje podatkov v Registru kmetijskih gospodarstev. Vsako leto se na upravnih enotah med subvencijsko kampanjo zaradi urejanja podatkov zglasi več kot 25.000 nosilcev kmetijskih gospodarstev. Zaradi napak v registru se nosilcu kmetijskega gospodarstva namreč blokira vnos zbirne vloge, dokler ne uredi podatkov na upravni enoti. Z ukrepom bo ministrstvo namesto označitve neustreznih površin izvedlo popravke GERKov (grafičnih enot rabe kmetijskega gospodarstva) po uradni dolžnosti na način, da bo izločilo neupravičene površine, ki jih je zaznalo ob posodobitvi evidence dejanske rabe z novimi ortofoto posnetki. S predlagano določbo se ne bo samo zmanjšalo obremenitev temveč tudi omejilo osebne stike ob obisku upravnih enot. Obisk upravne enote bo tako potreben le ob vpisu povsem novih površin ali spremembi obstoječih, oziroma ob nestrinjanju z izvedenimi popravki ministrstva v registru.
Ukrep Znižanje vodnega povračila za gojenje vodnih organizmov je bil sprejet že v prvem protikoronskem paketu PKP1 in se je nanašal na 40 odstotno znižanje. S predlagano določbo v PKP6 pa se imetnikom vodne pravice za posebno rabo vode za gojenje sladkovodnih in morskih organizmov oprosti plačila vodnega povračila.
S PKP6 se tudi podaljšuje rok za izpolnitev pogojev glede strokovnega usposabljanja oziroma preskusa strokovne usposobljenosti veterinarjev. Pravilnik o licenci za opravljanje veterinarskih dejavnosti namreč določa, da morajo veterinarji za izvajanje veterinarskih dejavnosti v roku zaporednih desetih let opraviti strokovno usposabljanje. V letu 2020 je bila zaradi krize omejena možnost pridobivanja točk za podaljšanje veterinarske licence. Zaradi teh razlogov in negotovega epidemiološkega stanja v prihodnje pa bo to zelo oteženo tudi za tiste, ki pogojev za podaljšanje licence ne bodo izpolnili v naslednjem kratkoročnem obdobju.
Na področju lovstva sta predlagana dva ukrepa, in sicer znižanje koncesijske dajatve in nadomestilo za izgubljen prihodek lovišč s posebnim namenom (LPN). Zaradi izrednih razmer in ukrepov, ki so bili izvedeni za preprečevanje širjenja covid-19 se upravljavci lovišč srečujejo s težavami pri izvajanju trajnostnega gospodarjenja z divjadjo, vključno z izvedbo odstrela in prodajo divjačine ter pridobivanju prihodkov iz naslova lovnega turizma. Ker je polovica prihodka od koncesnin namenjenih državi in polovica občinam, na območju katerih leži posamezno lovišče, se koncesnina zniža le za tisti delež, ki sicer pripada državi.
Zaradi izpada dohodka od divjadi in iz dohodka od poslovanja lovišč, kjer je največji del tržne dejavnosti poslovanja lovišč predstavlja lovni turizem, ki je v času omejitve gibanja onemogočen, Zavod za gozdove Slovenije kot upravljavec desetih lovišč s posebnim namenom ne bo mogel zagotoviti finančnih sredstev za delovanje le-teh. Z določbo v PKP6 se zagotovi nadomestilo za izgubljen prihodek lovišč s posebnim namenom.
Minister dr. Podgoršek je ob koncu državljane pozval, naj se vzdržijo druženja v sklopu praznovanj ob martinovem vikendu in se res omejimo na družinski krog. Pohvalil pa je tudi odziv nekaterih vinskih kleti, ki bodo martinovanje, kulturne predstavitve, prestavili na digitalno platformo.