Državni sekretarji so razpravljali o programu dela Evropske komisije za leto 2021 v kontekstu prednostnih nalog, ki so zajete v 18-mesečnem programu tria predsedstev. Nemški državni sekretar je predstavil dosedanje izkušnje predsedovanja Svetu EU v specifičnih razmerah pandemije, ki bistveno vplivajo tudi na samo predsedovanje.  

Sogovorniki so izpostavili nujnost čimprejšnjega dogovora glede večletnega finančnega okvira in instrumenta za okrevanje, pri čemer so poudarili, da mora dogovor z Evropskim parlamentom odsevati julijske sklepe Evropskega sveta. Strinjali so se, da bo treba za uspešno okrevanje Unije po pandemiji poleg finančnih virov okrepiti evropski socialni steber ter si prizadevati za celovit zeleni prehod in digitalno preobrazbo.

Državni sekretar Dovžan je kot eno temeljnih prednostnih nalog Slovenije v času njenega predsedovanja omenil tudi krepitev mehanizmov za učinkovitejši spopad EU z različnimi kriznimi situacijami, ki zaradi svoje narave ali obsega presegajo zmogljivosti posameznih držav članic. Med takšne situacije poleg pandemije sodijo tudi različne oblike sodobnih varnostnih groženj, kot so kibernetski napadi večjih razsežnosti, načrtno širjenje lažnih novic in neresnic za doseganje različnih političnih ciljev, pa tudi nezakoniti migracijski tokovi.

Državni sekretarji so razpravljali o stanju nekaterih aktualnih dosjejev, ki bodo tudi na agendi naslednjih predsedujočih Portugalske in Slovenije  – Konferenci o prihodnosti Evrope, paktu o azilu in migracijah, ambicijami za podnebno nevtralno Uniji do leta 2050. Pogovor je tekel tudi o nadaljevanju širitvenega procesa na Zahodni Balkan, pri čemer so sedržavni sekretarji zavzeli za čimprejšnji začetek pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo, skladno z marčevskimi sklepi Sveta.    

Podprli so delo glavnega pogajalca EU Michela Barniera in izrazili upanje, da bo sporazum o prihodnjih odnosih z Združenim kraljestvom kljub težavnim pogajanjem vendarle pravočasno dosežen.

Izjava predsedujočega tria