Skoči do osrednje vsebine

Trend dober, razmere se počasi stabilizirajo

O aktualnem stanju glede bolezni COVID-19 so na novinarski konferenci sodelovali strokovna direktorica Splošne bolnišnice Slovenj Gradec Jana Makuc, predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ter vodja laboratorija za diagnostiko virusnih infekcij Miroslav Petrovec, psihologinja Andreja Poljanec in vladni govorec Jelko Kacin.

Vodja laboratorija za diagnostiko virusnih infekcij Miroslav Petrovec

Vodja laboratorija za diagnostiko virusnih infekcij Miroslav Petrovec | Avtor Tamino Petelinšek, STA

1 / 2

Včeraj je bilo opravljenih 5895 testiranj, potrjenih je bilo 1564 novih primerov, delež pozitivnih testov je znašal 26,5 odstotka. Bolnišnično oskrbo je potrebovalo 1069 bolnikov, intenzivno nego pa 168 pacientov. Umrlo je 26 oseb. V absolutni številki je bilo včeraj na novo hospitaliziranih 168 oseb. Skupno število hospitaliziranih pa se je povečalo za 50, saj so včeraj bolnišnice odpustile veliko pacientov, tudi število umrlih je bilo visoko. Reprodukcijski faktor se je tudi včeraj znižal in znaša točno 1.

V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec so od 5. oktobra naprej, ko so tudi začeli prevzemati covid bolnike, do danes imeli hospitaliziranih 179 oseb, 12 so jih zdravili na intenzivnih oddelkih, vmes je bilo tudi 5 otrok. V ustanovi je 932 zaposlenih, trenutno je odsotnih 18 odstotkov vseh iz različnih razlogov. Pozitivnih na covid je trenutno 69 oseb, 11 jih je v karanteni. Makučeva je poudarila, da zelo dobro sodelujejo z zunanjimi institucijami: Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, kriznim regijskim štabom in zdravstvenimi domovi. Bolnica je začela z uporabo hitrih antigenskih testov, kupili so jih po ceni 5 evrov, trenutno v količini 8000 kosov.

Testiranje daje vpogled v obvladovanje epidemije

Po besedah Petrovca testiranja dajejo edini vpogled v obvladovanje epidemije. PCR metodologija mora ostati tudi vnaprej temeljni način testiranja, prvenstveno bi jo morali uporabljati tudi v bolnišnicah in na drugih kritičnih področjih. Še vedno se lahko taka testiranja izvaja v velikem obsegu, kljub velikemu številu diagnosticiranj na Inštitutu, še vedno obdelajo 99,1 odstotka vseh testov v okviru 24 ur.

Petrovec se boji uporabe hitrih testov v bolnišnicah in na drugih kritičnih področjih, predvsem pri ljudeh, ki nimajo izrazitih simptomskih znakov bolezni. Tudi v navodilih za uporabo testov piše, da je test učinkovit, če je  simptomatska oseba testirana med 1. in 5. dnevom okužbe, potem se zanesljivost testa zelo zmanjša.

Se pa na področju teh testov vsakodnevno v strokovnih krogih pridobivajo nova in nova dognanja, iščejo se rešitve za uporabo. Obstojajo tudi strokovne razprave, kako kombinirati izvajanje PCR in hitrih testov, kar bi lahko prineslo rešitve tudi za kritično infrastrukturo kot so zdravstvo, domovi starejših občanov, policijo in druga podobna področja.

Velika pomembnost pri obvladovanju izvajanja antigenskih testov je računalniška podpora. Mora pa država hkrati vzpostaviti protokole, kjer bodo testiranja smiselna, digitalizacija procesa bo s tem dodatno omogočala obvladovanje izvajanja in spremljanja zdravstvenega stanja pri osebah, ki bodo testirana. Se pa bodo številke o opravljenih enih in drugih testiranjih obvladovale ločeno, tako se v trenutno sporočane številke pozitivnih testov všteva samo izvedene PCR teste.

Obstojajo tudi hitri molekularni testi, ki jih bolnišnice tudi danes že uporabljajo v res kritičnih primerih, zaradi višjih stroškov, pa teh testov ni mogoče uporabljati širše.

Psihologinja Poljanec: Iščimo pozitivne stvari 

Psihologinja Andreja Poljanec je ljudem posredovala nekaj spodbudnih besed o načinih soočanja premagovanja stisk in negativnih čustev kot sta jeza in žalost. Spodbuja jih, naj v vsakdanjiku iščejo stvari, za katere so lahko hvaležni - kot je to jesen, dobra soseda, hišni ljubljenček, da se lahko naučijo kaj novega skuhati. S tem iskanjem pozitivnosti se spodbuja treniranje možganov za občutja sreče, zadovoljstva in optimizma.

Druga preprosta stvar je odločitev za drobne in pozitivne spremembe, lahko pri posamezniku, v odnosih, na delovnem mestu, pri stvareh, ki nas trenutno najbolj okupirajo. Velikih sprememb na hitro ljudje ne morejo narediti.  Ko zaradi previsokih ciljev ljudje rezultatov ne dosežejo, se počutijo slabo in krive, da zadanih ciljev niso dosegli.

Majhne spremembe so lahko različne. V družinah je to lahko odločitev, da bi starši po konfliktu vedno prvi začeli pot v pomiritev, člani skupnosti naj se izogibajo pretiranemu izražanju jeze, negodovanju in jamranju. To jemlje skupnosti energijo in v družini ustvarja slabo vzdušje. Ta energija je bolj koristna pri delanju za dobro, pozitivno, da ljudje koga razveselijo, pokličejo.

Vsak dan je smiselno skupaj z otroki razmisliti o idejah za skupna doživetja. O organizaciji vsakega dne, kdo bo v kateri sobi, kdo bo imel kateri računalnik, kdo koga preveč moti pri pouku ali službi, se lahko pogovorimo že večer prej.

Posnetek dnevne novinarske konference