Vlada sprejela mnenje o pobudi za oceno ustavnosti 2. točke 1. odstavka 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih

Vlada Republike Slovenije je na današnji dopisni seji sprejela mnenje o pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti druge točke prvega odstavka 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih in začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti tretjega odstavka 1. člena Odloka o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-Cov-2 in ga pošlje Ustavnemu sodišču Republike Slovenije ter Državnemu zboru.

Vlada pojasnjuje, da je v 39. členu Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB) izrecno določeno, da, kadar z ukrepi, določenimi z ZNB, ni mogoče preprečiti vnosa ali širitve določene nalezljive bolezni v Republiki Sloveniji, lahko vlada odredi naslednje ukrepe:
1. določi pogoje za potovanja v državo, v kateri obstaja možnost okužbe z nevarno nalezljivo
boleznijo in za prihod iz teh držav;
2. prepove oziroma omeji gibanje prebivalstva na okuženih ali neposredno ogroženih območjih;
3. prepove zbiranje ljudi po šolah, kinodvoranah, javnih lokalih in drugih javnih mestih, dokler ne
preneha nevarnost širjenja nalezljive bolezni;
4. omeji ali prepove promet posameznih vrst blaga in izdelkov.

Gre torej za posebne ukrepe, odreditev katerih je vezana na pogoj, da z drugimi ukrepi, določenimi z ZNB, ni mogoče preprečiti, da se v Republiko Slovenijo zanesejo in v njej razširijo določene nalezljive bolezni (ultima ratio). Vlada v zvezi z uporabo določb ZNB in izdajanjem odlokov v času širjenja nalezljive bolezni COVID-19 pojasnjuje, da je pri izdajanju odlokov na podlagi ZNB delovala v skladu z načelom pravne države, ki je splošno ustavno načelo.

Vlada meni, da 39. člen ZNB ni v nasprotju z načelom zakonitosti. Pripravila je načrt ukrepov za drugi val COVID-19, v katerem je ukrepanje razdeljeno na stanje oranžne faze in stanje rdeče faze. Vsaka faza vsebuje tri pakete z naborom ukrepov za zajezitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19, ki se ob upoštevanju načela nujnosti in sorazmernosti stopnjujejo in so odvisni od treh epidemioloških parametrov: 14-dnevne incidence na 100.000 prebivalcev, števila hospitaliziranih oseb zaradi bolezni COVID-19 in števila oseb na intenzivni negi.

Bistvo ukrepov je preprečiti nenadzorovano širjenje nalezljive bolezni COVID-19 in s tem zlom zdravstvenega sistema (kapacitete zdravstva so omejene) ter posledično zlom ostalih podsistemov, ki zagotavljajo bistvene storitve države.

Glede izpodbijanega tretjega odstavka 1. člena Odloka o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-Cov-2 vlada poudarja, da so ukrepi v odloku sprejeti na podlagi 39. člena ZNB ter v skladu z najnovejšimi dognanji epidemiološke in infektološke stroke, usmerjeni pa so v prepoved in omejevanje socialnih stikov med prebivalstvom, saj so ti ukrepi po mnenju zdravstvene stroke edino učinkovito sredstvo za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19. Hkrati so bili ti ukrepi v skladu z načelom sorazmernosti sprejeti kot skrajni ukrepi, ko z drugimi ukrepi po ZNB ni bilo mogoče preprečiti širjenja nalezljive bolezni COVID-19.

V skladu z 2. točko prvega odstavka 39. člena ZNB je mogoče prepovedati oziroma omejiti gibanje prebivalstva na okuženih ali neposredno ogroženih območjih. V skladu z ustavo je pravica do svobode gibanja opredeljena kot splošna pravica, ki se sicer sme omejiti le z zakonom, vendar ustava kot dopusten razlog za takšno omejevanje pravice do svobode gibanja določa tudi preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni.

Vlada meni, da je ob upoštevanju načela sorazmernosti dopustno omejiti svobodo gibanja na posameznih delih države (okužena ali ogrožena območja) ali pa tudi na ozemlju celotne države, če okuženo ali ogroženo območje zajema celo državo. Načelo sorazmernosti izhaja že iz same zakonske določbe, ki dopušča odreditev ukrepov iz prvega odstavka 39. člena le, če z ostalimi ukrepi ni mogoče preprečiti, da se v Republiko Sloveniji zanesejo in v njej razširijo nalezljive bolezni.

Vlada Republike Slovenije meni, da je pobuda v celoti neutemeljena, zato Ustavnemu sodišču predlaga, da ugotovi, da 39. člen Zakona o nalezljivih boleznih in Odlok nista v neskladju z Ustavo Republike Slovenije. Vlada tudi meni, da predlog za začasno zadržanje izvrševanje določb zgoraj omenjenih aktov ni utemeljen.

Zato predlaga Ustavnemu sodišču, da predlog zavrne.

Vir: Ministrstvo za notranje zadeve

Vlada sprejela mnenje o pobudi za oceno ustavnosti 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih

Vlada Republike Slovenije je sprejela mnenje o pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih in začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-Cov-2 in ga pošlje Ustavnemu sodišču Republike Slovenije in Državnemu zboru.

Pobudnika v pobudi predlagata Ustavnemu sodišču začasno zadržanje izvrševanja Zakona o nalezljivih boleznih in Odloka začasni delni omejitvi gibanja ljudi in omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-Cov-2. Pobudnika navajata, da je odlok protiustaven:
- v 1. členu, ker protiustavno prepoveduje gibanje in določa »policijsko uro«,
- v 2. členu ker za število 6 ni nikakršne stvarne podlage
- v 4. členu, ker prepoveduje gibanje med »statističnimi regijami« in dopušča zgolj izjeme
- v 5. členu, ker posamezniku zapoveduje, da se mora odločiti, kje se bo nahajal v času veljavnosti
Odloka
- v 7. členu, ker dopušča izrekanje glob za kršitve, ki nimajo jasne vsebine-razlage.

V 39. členu ZNB je določeno, da, kadar z ukrepi, določenimi z ZNB, ni mogoče preprečiti vnosa ali širitve določene nalezljive bolezni v Republiki Sloveniji, lahko vlada odredi naslednje ukrepe:
1. določi pogoje za potovanja v državo, v kateri obstaja možnost okužbe z nevarno nalezljivo
boleznijo in za prihod iz teh držav;
2. prepove oziroma omeji gibanje prebivalstva na okuženih ali neposredno ogroženih območjih;
3. prepove zbiranje ljudi po šolah, kinodvoranah, javnih lokalih in drugih javnih mestih, dokler ne
preneha nevarnost širjenja nalezljive bolezni;
4. omeji ali prepove promet posameznih vrst blaga in izdelkov.

Gre torej za posebne ukrepe, odreditev katerih je vezana na pogoj, da z drugimi ukrepi, določenimi z ZNB, ni mogoče preprečiti, da se v Republiko Slovenijo zanesejo in v njej razširijo določene nalezljive bolezni. Pristojnost za sprejemanje teh ukrepov je z zakonom dana vladi.

Vlada odgovarja, da Ustava preprečevanje in varstvo pred širjenjem nalezljivih bolezni izrecno našteva med cilji, zaradi katerih je z zakonom dopustno omejiti človekovo pravico svobode gibanja in pravico do zbiranja (drugi odstavek 32. člena in 42.člen).

Pobudnika je mogoče razumeti, da bi država lahko navedene ukrepe, kot je omejitev gibanja med statističnimi regijami in omejitev gibanja med 21. in 6. uro zjutraj (pobudnika jo navajata kot tako imenovano policijsko uro), uveljavila samo, če bi razglasila izredno stanje. Pobudnika zmotno menita, da je država prepovedala gibanje. Vlada pojasnjuje, da pobudnika napačno imenujeta izpodbijani ukrep omejitve gibanja med 21. in 6. uro iz Odloka »policijska ura«. V primeru izpodbijanega ukrepa omejitve gibanja iz 1. člena Odloka gre za ukrep omejitve gibanja na podlagi 2. točke prvega odstavka 39. člena ZNB. Ukrep prepovedi oziroma omejitve gibanja prebivalstva na okuženih ali neposredno ogroženih območjih (iz 1. člena Odloka) lahko vlada odredi v primeru, ko z ukrepi, določenimi z ZNB ni mogoče preprečiti, da se v Republiko Slovenijo zanesejo in v njej razširijo določene nalezljive bolezni.

Glede predloga za začasno zadržanje izvrševanja 39. člena ZNB in Odloka vlada izpostavlja, da je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti odločalo že Ustavno sodišče RS v primeru U-I-83/20-10, s 16. aprila 2020, ko je s sklepom zavrnilo predlog, da se do končne odločitve zadrži izvajanje Odloka o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin.

Vlada Republike Slovenije meni, da je pobuda v celoti neutemeljena, zato Ustavnemu sodišču predlaga, da ugotovi, da 39. člen Zakona o nalezljivih boleznih in Odlok nista v neskladju z Ustavo Republike Slovenije. Vlada tudi meni, da predlog za začasno zadržanje izvrševanje določb zgoraj omenjenih aktov ni utemeljen.

Zato predlaga Ustavnemu sodišču, da predlog zavrne.

Vir: Ministrstvo za notranje zadeve

Vlada sprejela mnenje glede kadrovanja

Vlada Republike Slovenije je sprejela mnenje glede predloga priporočil Vladi Republike Slovenije glede kadrovanja v državne institucije in gospodarske družbe in ga pošlje v Državni zbor.

Na predlog priporočila Vladi Republike Slovenije v zvezi s kadrovanjem v državne institucije in gospodarske družbe, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisani Brane Golubović), Vlada Republike Slovenije odgovarja, da se v Policiji postopke zaposlovanja in premeščanja izvaja na podlagi veljavne zakonodaje, kar velja tudi za kadrovanje na položaje in položajna delovna mesta.

Za pridobitev položaja se uporabljajo določbe Zakona o javnih uslužbencih (ZJU), ki urejajo zasedbo delovnega mesta, če ni drugače določeno. Vse premestitve v Policiji na položajnih delovnih mestih se izvajajo upoštevajoč določbe XX. poglavja ZJU, ki urejajo področje premeščanja.

Za policijo je v 47. členu Zakona o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol) posebej določeno, da generalnega direktorja policije imenuje in razrešuje vlada na predlog ministra. Za postopek se uporabljajo določbe zakona, ki ureja sistem javnih uslužbencev.

V 49. člen ZODPol pa je posebej določeno, da direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada imenuje in razrešuje generalni direktor policije. Za postopek se uporabljajo določbe zakona, ki ureja sistem javnih uslužbencev, o imenovanju in razrešitvi direktorja organa v sestavi. Kandidat mora izpolnjevati tudi pogoje, ki jih ZODPol zahteva za sklenitev delovnega razmerja policista.

Vsa imenovanja, razrešitve ali premestitve v Policiji so bile izvedene skladno s pravno podlago, ki se uporablja že od leta 2013. Vsi imenovani ali premeščeni javni uslužbenci izpolnjujejo predpisane pogoje za zasedbo položajnih delovnih mest.

Vir: Ministrstvo za notranje zadeve