Skoči do osrednje vsebine

Redno zasedanje obrambnih ministrov Nata

Včeraj, v četrtek, 22. in danes, v petek, 23. oktobra je preko varne videokonference potekalo redno zasedanje obrambnih ministrov Nata. Glavne teme zasedanja so bile zavezniško odvračanje in obramba ter delitev bremen glede na vse tri stebre in sicer obrambne izdatke, vlaganja v zmogljivosti ter prispevke v Natove operacije, misije in druge aktivnosti. Ministri so obeležili tudi 20. obletnico Resolucije VS ZN 1325 o ženskah, miru in varnosti.

Prvi dan so ministri razpravljali o delitvi bremen, krepitvi odvračalne in obrambne drže ter odpornosti in civilni pripravljenosti. V okviru ministrske razprave o napredku glede delitve bremen, je generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg izpostavil nadaljevanje pozitivnega trenda glede naporov, ki jih zaveznice vlagajo v izpolnitev valižanske zaveze glede na tri stebre (denar, zmogljivosti, operacije). Ob navedbi, da evropske zaveznice in Kanada že šesto leto zapored dvigujejo obrambne izdatke, je bilo ključno sporočilo Stoltenberga nujnost ohranitve trenda tudi v okoliščinah pandemije. Kljub načrtovanem dvigu obrambnega proračuna bo Slovenija še naprej med zaveznicami, ki za obrambo namenjajo najmanj. Glede na delež obrambnega proračuna, ki ga Slovenija namenja  za investicije, se že desetletje uvršča na zadnje mesto, z 4.04% v 2017, 5.98% v 2018, 7.10% v 2019 in 8.70% v 2020. S sprejetjem zakona o obrambnih investicijah bo v letih 2021-2026 predvidoma presegala kriterij 20%.  Minister Tonin je izpostavil, da je v zaključni fazi sprejemanja Zakon o obrambnih investicijah s katerim se bo zagotovilo 780 milijonov EUR v naslednjih 6 letih. Na osnovi največjega paketa obrambnih investicij v zadnjih 30 letih bi dosegli povečanje OI na 1,28% BDP v letu 2021. To bo zagotovilo stabilno osnovo za razvoj več kot potrebnih obrambnih zmogljivosti. Poudaril je tudi, da Slovenija ohranja dano zavezo  glede doseganja 1,5 % BDP za obrambne izdatke do leta 2024.

Kar se tiče odvračalne in obrambne drže Nato sprejema politične odločitve, ki bodo zahtevale dodatna sredstva ter nadaljnjo krepitev pripravljenosti in odzivnost sil. Za Slovenijo to pomeni dodatne zahteve pri razvoju obrambnih zmogljivosti in njihovi uporabi v zavezniških aktivnostih. Slovenija ima možnost svoje prispevke graditi v okviru Koncepta vodilnih držav, kjer že sodeluje z Nemčijo in Italijo. V okviru nadaljnje implementacije celovite politike glede vesolja so ministri potrdili ustanovitev novega Natovega vesoljskega centra, s čimer nadaljujemo s prilagajanjem aktualnim varnostnim izzivom, tudi z vidika razvoja sodobnih tehnologij.

V okviru prvega zasedanja so ministri glede na dejstvo, da se soočamo z drugim valom covid-19, govorili tudi o krepitev odpornosti. Krepitev nacionalnih odpornosti je v luči pandemije še pridobila na pomenu in aktualnosti. Minister Tonin je podprl oblikovanje nove Natove politike kibernetske obrambe, kjer naj bo poudarek predvsem na iskanju komplementarnosti z EU pri odzivanju na kibernetske grožnje in napade.

Poleg tega so ministri podprli prizadevanja in predloge GS Stoltenberga za izogibanje incidentom in stabilizaciji razmer v Vzhodnem Sredozemlju. Morebitne napetosti se morajo reševati na podlagi mednarodnega prava in solidarnosti. Ministri so tudi podprli mehanizem za preprečevanje incidentov in nesreč v Vzhodnem Sredozemlju.

Drugi dan zasedanja so ministri govorili o Natovih operacijah in misijah, s poudarkom na Afganistanu in Iraku. Nato ostaja zavezan dolgoročnemu zagotavljanju varnosti. Natova prisotnost v Afganistanu se bo še naprej prilagajala razmeram na terenu in naporom v okviru mirovnega procesa. Odločitve glede prihodnosti misije bodo zaveznice sprejele skupaj s partnerji. V Iraku Nato podpira iraške sile v boju proti terorizmu, z namenom preprečevanja vrnitve Daesh. S tega razloga so ministri sprejeli potrebne odločitve  glede nadaljevanja Natovega angažmaja v Iraku. Minister Tonin je kljub Covid-19 okoliščinam izrazil zavezanost Slovenije k nadaljnjim prispevkom v Natove operacije in misije. Dejal je tudi, da Slovenija ostaja zavezana tudi prispevkom v Natove odzivne sile (NRF), Pobudo za krepitev pripravljenosti sil (NRI) in Natovo poveljniško strukturo. Glede Afganistana je dejal, da morajo biti vse morebitne prihodnje prilagoditve izvedene pod določenimi pogoji, saj ne smemo ogroziti dosežkov zadnjih 19 let. Potrdil je tudi podporo Slovenije v obliki finančnih prispevkov v Skrbniški sklad za finančno vzdrževanje afganistanske nacionalne vojske (ANA TF).

Ministri so obeležili 20. obletnico Resolucije UN 1325 o ženskah, miru in varnosti. Poleg pregleda napredka pri zagotavljanju enakosti žensk, je razprava potekala tudi načinih za nadaljnjo krepitev tega področja. Obenem so ministri notirali tudi Akcijski načrt za implementacijo Natove politike glede preprečevanja spolnega izkoriščanja in zlorab. Minister Tonin je izpostavil, da Slovenija aktivno spodbuja enakost med spoloma ter uravnoteženo zastopanost žensk v različnih obrambnih aktivnostih, tudi v mednarodnih operacijah in misijah. Omenil je tudi, da je v Slovenski vojski 17% žensk.

Ob robu srečanja je minister Tonin »na daljavo« podpisal Pismo o nameri o vzpostavitvi sodelovanja na področju doseganja ciljev zmogljivosti zračne obrambe.

Zvočni posnetek novinarske konference (MP3)

Prepis zvočnega posnetka novinarske konference:

Nekoliko smo bili žalostni, da je bil ta ministerial ponovno prek avdio-video konference. Po berlinskem srečanju smo si vsi predstavljali, da bodo zdaj ta srečanja v živo zalaufala, pa se je na nek način vse skupaj izjalovilo, tako da v tem smislu je bil ta ministerial pod covid vtisom. Kljub temu je pokazal, da oborožene sile še vedno igrajo pomembno vlogo tudi pri vzpostavitvi medicinskih zmogljivosti in pa pri transportih pacientov. Naj povem, da so ta mesec Albanija, Črna gora, Severna Makedonija prejele podporo preko junija vzpostavljenih zalog Nata, in sicer so prejeli 140 ventilatorjev in medicinske opreme v skupni vrednosti 1,5 milijona evrov. Prav v času, ko je potekal ministerial, smo imeli tudi zaprosilo Češke in tudi Češka je dobila 60 ventilatorjev iz Natovih zalog, in sicer se je ta prošnja odobrila v 24 urah, kar na nek način kaže na hitro odzivnost Nata. In tukaj je Nato vsekakor pokazal solidarnost s članicami in zaveznicami. Drugače pa je bil ta ministerial namenjen predvsem temu, da smo se ukvarjali s področjem prilagajanje odvračalne in obrambne drže, pa z Natovimi misijami in operacijami. Jaz, ker najverjetneje ste dobili precej podrobna pojasnila, kaj smo počeli, bi izpostavil, najbolj ključno. Sami veste, da je bilo lansko leto, mislim, da na srečanju voditeljev decembra 2019, vesolje vzpostavljena kot peta domena pri Natu, torej poleg zemlje, zraka, vode, kibernetskega prostora, zdaj še vesolja, tako da smop danes potrdili tudi ustanovitev novega Natovega vesoljskega centra, s čimer nadaljujemo s prilagajanjem aktualnim varnostnim izzivom tudi z vidika razvoja sodobnih tehnologij. To je ena taka pomembnejša stvar. Potem smo podprli tudi Poročilo 2020 o odpornosti na ravni zavezništva, ki predstavlja predvsem oceno, kje je zavezništvo še šibko in ranljivo, zlasti se je izpostavila pri poročilih SACEUR, da vse misije niso kadrovsko popolnjene do te mere, kot bi si želeli. Podprl sem tudi oblikovanje nove Natove politike kibernetske obrambe, kjer je poudarek prevdsem na iskanju komplementarnosti z EU pri odzivanju na kibernetske grožnje in napade. Potem bi se zdaj dotaknil še obrambnega proračuna in zaključil z misijami in operacijami, o čemer je beseda tekla predvsem danes. Zdaj pri obrambnem proračunu glede na napredek pri delitvi bremen je generalni sekretar pozdravil nadaljnje pozitivne trende zaveznic pri izpolnitvi valižanske zaveze glede na tri stebre, to so denar, zmogljivosti in pa operacije, evropske zaveznice in Kanada že šesto leto zapored dvigujejo obrambne izdatke in ključno sporočilo generalnega sekretarja je vsekakor bilo, da je nujno, da tovrstne trende dvigovanja obrambnih izdatkov ohranimo tudi v prihodnosti, tudi navkljub pandemiji, in sicer zaradi treh razlogov. Prvič zaradi povečanja varnostnih groženj v zadnjem času, kljub temu da imamo epidemijo, svet postaja vse bolj nepredvidljiv in tudi pojavljajo se konflikti. Drugič podpora oboroženih sil civilnim oblastem in tretjič, da brez dodatnih vlaganj Nato ne bo zmogel kredibilnega odvračanja in obrambe. To so bli trije razlogi, zakaj je generalni sekretar zelo jasno pozval, da naj nadaljujemo z dvigovanjem obrambnih izdatkov. Sami veste, da trenutna vlada dela intenzivno na tem, da se slovenski obrambni izdatki dvignejo. Mi imamo zdaj tik pred finalnim glasovanjem zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovensko vojsko v letih 2021-2026. Zakon je že prestal dve obravnavi v parlamentu, v torek, ki prihaja, pričakujemo v Državnem zboru še obravnavo glede referenduma. Pričakujem, da bo tam večina v parlamentu zavrnila zahtevo za posvetovalni referendum in potem pričakujem, da bo na novembrski seji Državni zbor tudi dokončno sprejel ta zakon o zagotavljanju sredstev za investicije. To pomeni, da bo zakon sprejet do konca leta. Jaz posebnih presenečenj tukaj ne pričakujem, naj vam pa povem, da je vlada v proračunskih dokumentih za leti 2021 in 2022 že upoštevala številke iz tega zakona. Torej v predlogu rebalansa proračuna za leto 2021 in v novem proračunu za leto 2022 je ta stvar že upoštevana. Nekdo me bo zdaj vprašal, zakaj je pomembno, da ta zakon imamo. Zaradi tega, ker ta zakon tudi po letu 2022, ko še nimamo sprejetih proračunov zagotavlja pravico porabe in sklepanje pogodb tudi v naslednjih dodatnih štirih letih, vse do leta 2026, kar je nujno za investicije na obrambnem področju. Izračunano bo v letu 2021 obrambni proračun znašal 1,28 odstotka BDP, leto kasneje pa 1,3 odstotka BDP. Vsekakor je skok kar viden iz tistega odstotka in še malo drobiža, ki smo ga imeli doslej. Naj vas pa razočaram, ali pa povem, da se Slovenija kljub temu na lestvici zaveznic Nata še vedno ne bo kaj bistveno bolje obnesla. To pomeni, da kljub sprejetju tega zakona o investicijah, bomo še vedno na 28. mestu po obrambnih izdatkih, torej po odstotku BDP, ki ga namenjamo za obrambni proračun, bosta kljub sprejetju tega zakona za nami samo še Belgija in Luksemburg. Tukaj kakšnega bistvenega premika, kot ga želijo nekateri prikazati, žal ne bo. Bo pa vsekakor viden napor in ključna intenca te vlade, da vendar stvari z neke mrtve točke premakne naprej, pa vsaj en cilj bomo dosegli znotraj Nata, ki je tudi zelo pomemben, to je priporočilo, da bi 20 odstokov proračuna namenili za investicije. S tem zakonom bomo namenili dvajset odstotkov našega obrambnega proračuna za investicije. To je bilo glede obrambnega proračuna in z dinamiko, ki jo imamo, planiram, da bomo še pred ali pa vsaj do leta 2024 dosegli 1,5 odstotka BDP za obrambni proračun, kar bomo realizirali tisto, kar je v letu 2018 takratni predsednik vlade Marjan Šarec pisal generalnemu sekretarju Stoltenbergu, da bo Slovenija do leta 2024 dosegla 1,5 odstotka BDP za obrambne izdatke. Ta cilj bomo s tem trendom, ki ga zdaj ta zakon uveljavlja, tudi dosegli. Glede operacij in drugih stvari bi rekel, da je bila razprava posvečena zlasti poudarku na Afganistanu in Iraku. Kljub covid situaciji sem izrazil zavezanost Slovenije k nadaljnjim prispevkom Slovenije v Natove operacije in misije, ostajamo tudi zavezani prispevku v Natove odzivne sile, Pobudo za krepitev pripravljenosti sil in Natovo poveljniško strukturo. Sami veste, da je trenutno v Afganistanu trenutno prisotnih približno 12 tisoč Natovih odzivnih sil, pomembno je bilo, da je bila razprava ameriškega obrambnega ministra precej drugačna od tvitanja ameriškega predsednika. Zaradi zaupnosti se ne bi spuščal v podrobnosti, a to je bila zagotovo ena od zanimivosti. Vsekakor pa je razprava potekala v smislu, da je še vedno nasilje v Afganistanu na zelo visoki ravni in da smo zato zaveznice na nek način dolžne storiti vse, da na različne načine pozivamo talibane k zmanjšanju števila napadov in k njihovemu dobronamernemu angažiranju v okviru notranjega afganistanskega dialoga, da Nato ostaja zavezan dolgoročnemu zagotavljanju varnosti, da bo Natova prisotnost v Afganistanu še naprej odvisna od situacije na terenu in da ne bomo zapravili vsega tistega, kar je bilo v 19 letih vendarle zgrajeno. Napovedal sem tudi, da bo Slovenija še naprej sodelovala v operacijah v Afganistanu, potrdil pa sem tudi podporo Slovenije v obliki finančnega prispevka v skrbniški sklad za finančno vzdrževanje afganistanske nacionalne vojske. Slovenija bo v prihodnjih letih namenila več kot pol milijona evrov za ta sklad. Glede Iraka je naša želja, da okrepimo še naše sile v Iraku, in sicer v boju proti terorizmu z namenom preprečevanja vrnitve Daesh oziroma Islanske države. Bile so sprejete tudi potrebne odločitve glede nadaljnjega Natovega angažiranja v Iraku in vsi morebitni nadaljnji koraki, ki bodo ustrezno koordinirani z iraško vlado in koalicijo za boj proti Daeshu. Seveda pa smo se z besedo vsi dotaknili tudi 20. obletnice resolucije Združenih narodov št. 1325 o ženskah. Z veseljem sem poročal o tem, da je delež žensk v Slovenski vojski visok – 17 odstotkov žensk služi v vrstah slovenske vojske, da so aktivne tako na misijah in operacijah in da so pomemben steber naših oboroženih sil. Nisem šel v vse detajle, šel sem v tiste bistvene stvari, ki so se mi zdele pomembne s tega ministeriala.

 

Odgovori na vprašanja novinarjev:

1. Kaj je mišljeno v letu 2021, da bi bilo nabavljeno, so že konkretni projekti?

Če računate, da bo obrambni proračun okrog 500 milijonov evrov in plus naprej gor in da bo za investicije vsako leto namenjenih med 100 in 145 milijoni evrov, to pomeni, da se bomo držali tistega okvirja, da približno dvajset odstotkov oziroma eno petino našega obrambnega proračuna bo šlo za investicije. Naš Direktorat za logistiko pospešeno dela na tem, da bomo drugo leto lahko začeli podpisovati nove pogodbe in realizirati nekatere že podpisane. Naj omenim, da je v teku že dobava, ki teće od mojih predhodnikov naprej, in sicer so to vozila 4x4. pričakujem, da v začetku naslednjega leta bomo dobili vozila oshkosh, plan je takoj v začetku leta. Drugače pa takoj, ko bo ta zakon potrjen, gremo v nabavo helikopterjev, transportnega letala, ker so dobavni roki vsaj pri teh dveh zadevah relativno dolgi. Tudi če sklenemo pogodbo v prihodnjem letu, so realistične ocene, da v treh do štirih letih to dobavo lahko dobimo. Zato bomo nekoliko pohiteli s temi stvarmi, ker je dobavni rok precej dolg. Drugače bo pa precej denarja v prihodnjem letu investiranega tudi v infrastrukturo, zlasti v naše vojašnice, kjer lahko v največji polni meri vključimo tudi slovensko gradbeništvo in morda tudi na tak način prispevamo k hitrejšemu okrevanju slovenskega gospodarstva. Glede stvari, ki vas najverjetne najbolj zanima – kaj se bo zgodilo z osemkolesniki – tukaj je opcij več. Zaenkrat še preučujemo in zbiramo informacije. Ena opcija je tista, da nadaljujemo projekt ministrice Katič. Veste, da, ko se je volila prejšnja vlada in ko so bile nadaljnje volitve predsednika Marjana Šarca, je Levica dobesedno izsilila na odboru DZ, da se postopek nabave teh osemkolesnikov ustavi. In od takrat naprej se ni nikoli več ponovno zagnal. Tukaj so na voljo tudi ameriški strykerji, vozila, ki jih delajo v Avstriji, so na voljo patrie ... skratka na voljo imamo celo vrsto nekih možnosti in tukaj bomo temeljito pretehtali, kaj je cenovno najbolj ugodno za Slovenijo in predvsem, kako bi ta postopek izpeljali čim bolj transparentno, zaradi tega ker tukaj nam boste vsi vi in slovenska javnost, in prav je tako, gledali pod prste in če nočemo zavoziti vse prihodnje investicije v obrambni proračun, potem moramo tovrstno investicijo narediti absolutno brez napak.

2. Bo Slovenija kakorkoli sodelovala v novem Natovem vesoljskem centru? Glede poročila o odpornosti oziroma ranljivosti infrastrukture po zaveznicah – kaj to poročilo ...?

Glede novega Natovega vesoljskega centra Slovenija v tem trenutku ne načrtuje, da bi kogarkoli sekundirali oziroma poslali tja. Mi bomo zaenkrat stvari spremljali, smo zaenkrat še kak korak zadaj, še precej večje korake moramo narediti glede kibernetske obrambe, preden bomo lahko intenzivno sodelovali na vesoljskih zadevah. Tu zaenkrat ni predviden slovenski prispevek v smislu delegiranja osebja v center. Glede poročila za leto 2020 o odpornosti zavezništva so tam predvsem izpostavljene stvari kaj so cilji zavezništva in kakšna je realna slika in situacija. Precej natančen je bil pregled po misijah in operacijah Nata, kakšna je želena številčnost in kakšne so realne številke na teh misijah in tudi nekatere druge stvari, ki so bile opredeljene v nekaterih drugih dokumentih, kako jih udejanjamo v praksi. Upam, da me razumete, da ne morem iti v detajle, ker je bil ta sestanek zaprte narave.

3. Ste izmenjali izkušnje, kako nacionalne vojaške sile pomagajo oziroma kakšne načrte imajo glede covida? Vidimo, da v večini držav zmanjkuje postelj ... Ko omenite našo vojaško bolnišnico za bolnike s covidom, ali gre to le za postelje ali se nudi tudi osebje za zdravljenje bolnikov?

Danes prvenstveno ni bila debata o covidu, se je pa sem in tja slišalo, v zadnjem mesecu dni sem imel kar nekaj bilateralnih pogovorov z drugimi ministri, kjer pa je bila to pomembna in ključna debata. Tudi v preteklih poročilih se je izkazalo, da je vojska v Natu in tudi v EU zelo različno angažirana pri covid situaciji. Nekje je vojska, kot sta Španija in Italija, zelo vpeta v različne vloge, nekje nekoliko manj, zavisi pa od primera do primera, koliko ima posamezna vojska medicinskega kadra v svojih vrstah. Žal moram ugotoviti, da je to stanje v Slovenski vojski slabo ozrioma da Slovenska vojska nima veliko zdravstvenega kadra. Pred nekaj dnevi sem ponovno obiskal bolnišnico role 2. Številka je takšna, da imamo deset ljudi oziroma deset zdravstvenikov, ki so neposredno zaposleni v Slovenski vojski in v kolikor bi se role 2 angažirala, bi tudi polno delali v tej bolnišnici. Za vse druge stvari pa imamo pogodbene rezerviste, zdravnike, ki že danes delajo v sistemu javnega zdravstva in jih na vsake toliko časa mi vpokličemo, da nam pomagajo za različne naloge. Kar se tiče bolnišnice role 2, to je modularna enota, to so posamezni kontejnerji, kar pomeni, da imate v enem takem kontejnerju tudi intenzivni oddelek, v enem morda rentgensko slikanje, v tretjem laboratorij ... Potrebno je povedati, da je ta bolnišnica na nek način specializirana za take bolj vojaške poškodbe – odtrganine, zaustavljanje krvavitev, tašne in drugačne poškodbe. Imamo pa precej več manevrskega prostora pri recimo temu napihljivih enotah, kjer so noter postavljene postelje. Trenutno je v tej bolnišnici na voljo 140 postelj, seveda bi pa tu lahko obravnavali predvsem lažje bolnike. Po mojem ogledovanju bolnišnice bi na nek način z aparaturami, ki tam so, in pa s postrojenjem, ki tam je, oskrbeli štiri bolnike, ki potrebujejo intenzivno nego. To je približno deset odstotkov tistega, kar imamo danes v slovenskih bolnišnicah, če računate, da imamo zdaj na intenzivni negi prek 50 državljanov. Morda to ni veliko, a na koncu vsako življenje šteje. Vsekakor so pa te kapacitete po moji oceni bolj primerne, kot pa vzpostavitev telovadnic in predelava telovadnic, kjer so se zdaj pokazale predvsem težave z ogrevanjem, z velikostjo in podobno.

4. Menda naj bi se pisalo pismo o nameri desetih držav, med katerimi je tudi Slovenija, o skupnih nabavah na področju protizračne obrambe. Je to pismo zdaj podpisano in kaj bi bil slovenski interes?

Mi zračno obrambo potrebujemo pri izgradnji srednje bataljonske bojne skupine. V Sloveniji se ves čas govori samo o osemkolesnikih in o oklepnih vozilih, a to je en segment izgradnje srednje bataljonske bojne skupine, drug pomemben element je pa tudi zraćna obramba. Mi gledamo predvsem na to, kako bi čim bolj racionalno k zadevi pristopili in več držav, ki pri tem skupaj sodeluje, bolj lahko znižamo te stroške. Seveda pa gre tu za stvari, ki bodo zelo kratkega, kratkega in srednjega dosega, in sicer poznate to, da deset zavezniških držav, torej Slovenija, Belgija, Danska, Madžarska, Nemčija, Italija, Latvija, Nizozemska, Španija in Združeno kraljevstvo Velike Britanije smo se zmenili, da bi na nivoju večnacionalnega sodelovanja na omenjenem področju, vključno z oblikovanjem ekipe strokovnjakov, ki bo proučila operativne zahteve, oblikovala ustrezne konceptualne rešitve ter predlagala potencialni skupni nakup modularnih sistemov. Zmogljivosti ground-based air defence sicer predstavljajo eno od prioritet Natovega obrambnega načrtovanja. To zgodbo smo podpisali, želimo pa združiti naše kadrovske in finančne resurse, da bi do teh stvari prišli čim bolj racionalno in na cenovno učinkovit način za državo.

5. Kako konkretno vojska v Sloveniji še lahko pomaga civilnim strukturam pri covidu?

Možnosti je toliko, kot smo inovativni. Vojska po Zakonu o obrambi poleg tega, da skrbi za obrambo države, je dolžna pomagati tudi drugim državnim organom na različne načine. In tu je možno konkretno role kapaciteta, kjer mi predvsem zagotavljamo prostor, kjer se lahko določeni oboleli nastanijo. Druga potencialna možnost je, če bi stvar do te mere eskalirala, da bi za te potrebe namenili tudi določene vojašnice, ki imajo nastanitvene zmogljivosti, tretja pomembna stvar je transport, logistika, četrta je, da bi v primeru strogih karanten vojska lahko skrbela za dobavo osnovnih dobrin in jih pripeljala najranljivejšim ... Pri tem členu, ki govori, da vojska deluje v podporo drugim državnim organom, smo lahko zelo inovativni. Seveda se pa poskuša narediti vse v okviru zdravstvenega sistema, da bomo zadeve zvozili. Ukrepe, ki smo jih sprejeli na ravni vlade - stroka pravi, da se bo šele po 1. novembru videlo, če se bodo prijeli in če se bodo, bi lahko zadevo zvozili. Ocene in simulacije, ki jih je naredil Institut Jožefa Štefana, kažejo, da bi v prihodnjih dneh lahko številke okuženih na dan naraščale tudi na dva tisoč in čez, po 1. novembru pa bi morali urepi delovati in bi morale te številke začeti upadati. Če se do 1. novembra ukrepi ne bodo začeli prijemati, obstaja resna možnost, da se moramo začeti pripravljati na najhujši scenarij, kjer bo treba zelo jasno razdelati, kakšna bo vloga vojske pri suportiranju zdravstvenega sistema.

 

Minister Tonin na videkonferenčnem pogovoru z novinarji po rednem zasedanju obrambnih ministrov Nata

Minister Tonin na videkonferenčnem pogovoru z novinarji po rednem zasedanju obrambnih ministrov Nata | Avtor Vekoslav Rajh, MORS

1 / 2