Ker je bil rebalans letošnjega državnega proračuna pripravljen in sprejet v razmerah izjemne negotovosti glede razvoja epidemije, je vlada oblikovala dovolj veliko proračunsko rezervo, ki bi omogočala soočenje z morebitnimi poslabšanimi razmerami in sprejetje vseh potrebnih ukrepov, da se prepreči gospodarska škoda in poslabševanje položaja ljudi. Rezerva bo lahko porabljena izključno za obvladovanje epidemije, pri čemer ni pričakovati, da bi načrtovani izdatki v rezervi COVID-19 letos znatneje odstopali od dejanskih. Vlada pojasnjuje tudi, da državni proračun za leti 2021 in 2022 krepi izdatke na področju investicij in investicijskih transferov, tako iz integralnih sredstev, predvsem pa krepi investicijsko porabo iz sredstev EU. Na področju cestne in železniške infrastrukture, zdravstva, dolgotrajne oskrbe in okolja je treba nujno nadomestiti razvojne zaostanke in omogočiti čim bolj enakomeren razvoj cele države. Investicijska aktivnost je tudi pomemben element okrevanja in krepitve odpornosti gospodarstva ter kreiranja delovnih mest. Ker se bo velik del investicij financiral iz EU sredstev, tako kohezije kot sklada za okrevanje, je v poračunih potrebno zagotoviti dovolj pravic porabe, da bodo projekti lahko nemoteno stekli, tako na državni kot na lokalni ravni.

 Vlada je sprejela tudi stališče do mnenja Državnega sveta k predlogu državnega proračuna za leto 2022. Vlada ugotavlja, da je Državni svet z izrekom podpore predlogu proračuna pripoznal ustreznost vsebine proračunskih dokumentov. Glede zavzemanja Državnega sveta za izboljšanje črpanja evropskih sredstev iz finančne perspektive 2014–2020 vlada pojasnjuje, da si od nastopa mandata močno prizadeva, da se sredstva EU iz iztekajoče se finančne perspektive počrpajo v celoti. V izogib tveganjem pri izvedbi projektov vladne službe že pregledujejo obstoječe projekte in presojajo, kateri projekti so izvedljivi in kateri ne, posledično pa bodo sredstva prerazporejena na tiste, ki so izvedljivi. Prav tako v predlaganem Zakonu o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 vlada predlaga določbe, s katerimi omogoča več fleksibilnosti pri načrtovanju porabe sredstev EU.

Na odboru je vlada sprejela mnenje k predlogu za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanih določb delov Zakona o Banki Slovenije (ZBS-1). Mnenje vlade se nanaša na predlog za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanih določb drugega stavka druge alineje drugega odstavka 52.a člena ZBS-1 ter tretjega in četrtega odstavka 52.a člena ZBS-1 v zvezi z drugim stavkom druge alineje drugega odstavka 52.a člena.
Vlada v mnenju ugotavlja, da je Ustavno sodišče Republike Slovenije v preteklosti že presojalo vprašanje težko popravljivih posledic, ki bi lahko nastale zaradi učinkovanja izpodbijanih določb 52.a člena ZBS-1. Banka Slovenije je namreč predhodno že vložila zahtevo za oceno ustavnosti druge alineje drugega odstavka 52.a člena ZBS-1, tretjega odstavka 52.a člena ZBS-1 in 2. člena ZBS-1C in predlog za zadržanje izpodbijanih določb do dokončne odločitve. Ustavno sodišče je decembra 2017 odločilo, da se do končne odločitve Ustavnega sodišča zadrži izvrševanje drugega stavka druge alineje drugega odstavka 52.a člena ZBS-1, vendar je Banka Slovenije kot predlagateljica z vlogo oktobra 2018 zahtevo za oceno ustavnosti umaknila, zato je Ustavno sodišče novembra 2018 postopek za oceno ustavnosti na podlagi zahteve Banke Slovenije ustavilo.

Ustavno sodišče je decembra 2017 obrazložilo, da bi težko popravljive posledice učinkovanja navedene določbe ZBS-1 nastopile že z izvajanjem revizije Računskega sodišča. Po mnenju Ustavnega sodišča bi bila namreč neodvisnost in ustavni položaj Banke Slovenije, ki se kaže v njeni ustavno zajamčeni samostojnosti in neposredni odgovornosti Državnemu zboru (prvi odstavek 152. člena Ustave), težko popravljivo prizadeta, če bi se v postopku pred Ustavnim sodiščem izkazalo, da je izpodbijana določba protiustavna.

Vlada upoštevaje, da je najvišja instanca sodne veje oblasti že podala pogled na varovanje neodvisnosti in ustavnega položaja Banke Slovenije, na tem mestu glede izpostavljenih vprašanj dodatnih pogledov ne podaja.

Vlada je sprejela tudi sklep, s katerim razporeja sredstva iz naslova kupnin v višini 249.944,09 evrov za povečanje namenskega premoženja Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja. Povečanje, vrednost in vrsto dodatnega namenskega premoženja mora Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja vpisati v sodni register.

Sklad bo namenska sredstva uporabil v skladu s svojim Poslovnim in finančnim načrtom za leti 2020 in 2021, ki ga je sprejela vlada s sklepoma dne 27. 3. 2020 in 18. 8. 2020. Načrtovani so različni programi spodbud, prvenstveno kot ugodna posojilna sredstva. Ključni programi so namenjeni spodbujanju podjetništva, s posebnim poudarkom na obdelavi in predelavi lesa oziroma na snovni in energetski učinkovitosti, spodbudam za občine z dodeljevanjem ugodnih posojil za financiranje lokalne in regionalne javne infrastrukture, spodbudam za kmetijstvo in gozdarstvo, spodbudam za dvig gospodarske osnove na območjih, kjer živita avtohtoni narodni skupnosti ter aktivnostim po Programu izvajanja finančnih spodbud COVID-19.  

Vir novih namenskih sredstev so sredstva od kupnin po Zakonu o uporabi sredstev pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Gre za kupnine od prodaje državnega premoženja, ki so že zagotovljena v proračunu Republike Slovenije za leto 2020.

V dokončni obravnavi so člani odbora sprejeli tudi sklep, s katerim je vlada v veljavni načrt razvojnih programov 2020–2023 Proračuna Republike Slovenije uvrstila nov projekt in sicer investicijo v zgradbo in opremo Eltras, ki izhaja iz evidenčnega projekta Dodatni ukrepi za problemska območja, iz skupine projektov Obmejna problemska območja.

Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja v drugem odstavku 31. člena določa, da lahko regionalno državno pomoč dodeli ministrstvo brez javnega razpisa po prostem preudarku državnega organa z odločbo, kadar komisija, ki jo imenuje minister, ugotovi, da so izpolnjeni pogoji po Uredbi 651/2014/EU in znaša vrednost projekta več kot dva milijona evrov ter projekt bistveno prispeva k regionalnemu razvoju prek ustvarjenih ali ohranjenih delovnih mest v obsegu, določenem z Uredbo o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter načinu uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje ter davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje. Podjetje Eltras d.o.o. bo v okviru projekta zaposlilo skupaj 15 oseb za polni delovni čas.

Na odboru za državno ureditev in javne zadeve je Vlada RS sprejela mnenje glede predloga Zakona o slovenskih demografskih rezervah, skladu za sofinanciranje pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev. Vlada meni, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo, saj ogroža sedanje in prihodnje stanje javnih financ.

Vlada ugotavlja, da sta si cilj predloga zakona (vzpostavitev globalnega portfeljskega vlagatelja) in poglavitna rešitev predloga zakona (koncentracija naložb sklada v Krki, Modri zavarovalnici in Loteriji Slovenije) nasprotujoča. Poleg tega je po mnenju vlade ocena finančnih posledic predloga zakona za državni proračun in druga javna finančna sredstva pomanjkljiva in pavšalna. Ne vključuje namreč v predlogu določenih 30% od zbranih dajatev iz naslova koncesij za izkoriščanje vode iz vodnih virov ter ne upošteva, da so to namenska sredstva Sklada za vode. Prav tako ne sledi splošnemu izhodišču integralnosti državnega proračuna v primeru deleža trošarin, ki bi se letno namenjal skladu.

Vlada poudarja še, da bi v srednjeročnem obdobju po predlogu zakona prišlo do posledic pri dodatnem financiranju pokojninske blagajne iz proračuna, saj predlog zakona predvideva prva izplačila v pokojninsko blagajno šele leta 2042. Ob trenutno veljavni zakonodaji Kapitalska družba v zadnjih letih za namen pokrivanja primanjkljaja pokojninske blagajne izplačuje letno sredstva v višini 50 milijonov evrov, do katerih v obdobju od 2022 do 2042 ZPIZ (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije) ne bi bil več upravičen.