Visoki uradniki iz Slovenije in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) so razpravljali na plenarnih zasedanjih in v manjših skupinah, vsebina razprav pa je bila osredotočena na politike vseživljenjskega učenja in uporabo veščin, kot odziv na trenutno krizo. V okviru programa so spregovorili tudi o svojih vizijah prihodnjega razvoja veščin ter njihovi prilagoditvi aktualnim razmeram v svetu.

Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je na dogodku sodeloval v razpravi ene od skupin, kjer je pogovor tekel o pomenu digitalnih veščin v luči digitalne vključenosti, na kar je opozorila svetovna kriza Covid-19, ter o tem, da se ob krizi soočamo s hitrimi družbenimi in tehnološkimi spremembami, starajočo se družbo in podaljšanjem obdobja aktivnega dela. Zato mora javna uprava z namenom prilagoditve na spremembe zagotoviti vsem javnim uslužbencem opremljenost z ustreznimi veščinami za sedanje razmere in prihodnost.

Več o Vrhu o spretnostih 2020

Vrh spretnosti 2020 je povezal ministre in visoke uradnike iz več kot 30 držav, Evropske komisije, Sveta Evrope, Unesca in drugih mednarodnih organizacij, odgovornih v najširšem smislu za učenje in pridobivanje znanj, zaposlovanje, gospodarstvo, tehnologijo in inovacije.

Razprave so povzemale tudi napredek od zadnjih zasedanj, ki sta jih gostili Norveška (2016) in Portugalska (2018).

Vsebinsko ozadje

Pandemija koronavirusa je sprožila najhujšo recesijo v zadnjem stoletju, vplivala pa je prav na vse vidike človeške dejavnosti (študenti po vsem svetu so se morali prilagoditi predavanjem na daljavo, večji del delovne sile dela od doma, milijoni odraslih so izgubili službo).

Med številnimi izzivi na različnih področjih je kriza postavila pred države tudi izziv, kako v čim večji meri uporabiti veščine ljudi, saj so prav te osrednjega pomena za sposobnost držav, da si opomorejo od krize, vzpostavijo odpornost v prihodnosti in pozitivno vplivajo na megatrende, kot so digitalizacija, globalizacija ter podnebne in demografske spremembe. Trajnostna in vključujoča pot do okrevanja in odpornosti bo morala vključevati vse sloje družbe in bo zahtevala jasno strategijo za razvoj in uporabo veščin ljudi, s poudarkom na zagotovitvi vseživljenjskega učenja in podpore iskalcem zaposlitev. Uspeh pa bo odvisen od partnerstev med vladami, podjetji in civilno družbo. S takšnim pristopom imajo države največ možnosti za izvajanje politik boljših znanj in veščin za današnje okrevanje, jutrišnjo odpornost in boljše življenje za vse.