Vlada potrdila predlog Zakona o nacionalnem demografskem skladu

Vlada je določila besedilo predloga Zakona o nacionalnem demografskem skladu, ki ga bo predložila v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru po rednem postopku. Poglavitna rešitev predloga je omilitev pritiska na javne finance ob hkratnemu zagotavljanju dodatnih sredstev za dostojne pokojnine ter sofinanciranje izgradnje namenskih nepremičnin za starejše in za ukrepe družinske politike.

Demografske projekcije kažejo na visoko povečanje javnofinančnih izdatkov za pokojnine in postavljajo izziv vsem generacijam, da se skupaj dogovorijo, na kakšen način lahko država s prerazporeditvijo svojih prihodkov zagotavlja kar najbolj pravično in spodbudno okolje za njihovo sobivanje. Ob osnovnem scenariju bi se izdatki za staranje v Sloveniji v obdobju od leta 2016 do leta 2070 povečali z 21,9 % bruto domačega proizvoda (BDP) na kar 28,2 % BDP, število upokojencev pa naj bi do leta 2070 naraslo za okoli 20 %.

Slovenski pokojninski sistem, ki deluje na principu solidarnosti, v razmerah vse manjše aktivne populacije ni več zmožen zagotavljati dolgoročne vzdržnosti, saj vplačani prispevki za pokojninsko varnost že sedaj ne zagotavljajo dovolj sredstev za izplačilo pokojnin in mora manjkajoča sredstva zagotoviti država preko državnega proračuna. Poglavitna rešitev predloga Zakona o nacionalnem demografskem skladu je tako omilitev pritiska na javne finance ob hkratnemu zagotavljanju dodatnih sredstev za dostojne pokojnine ter sofinanciranje izgradnje namenskih nepremičnin za starejše in za ukrepe družinske politike. Pomen Nacionalnega demografskega sklada je tudi v tem, da razbremeni državni proračun ne le pri rednih vplačilih v Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), ampak tudi v času kriz, ko je proračun še bolj obremenjen.

Predlagani zakon zasleduje cilj poenostavitve strukture upravljanja, cilj jasnejše opredelitve namena in meril upravljanja državnih naložb in cilj večje donosnosti iz naslova državnega premoženja, ki se namenja predvsem za zagotavljanje dodatne pokojninske varnosti v sedanjosti in prihodnosti.

Vir: Ministrstvo za finance

Zbirni kadrovski načrt (ZKN) oseb javnega prava po 22. členu Zakona o javnih uslužbencih za leti 2020 in 2021

Vlada je sprejela Zbirni kadrovski načrt (ZKN) oseb javnega prava po 22. členu Zakona o javnih uslužbencih za leti 2020 in 2021.

V skladu z določbami Zakona o javnih uslužbencih (ZJU) vlada sprejme kadrovski načrt, usklajen s sprejetim proračunom.

Ker je Državni zbor Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 (ZIPRS2021) sprejel in se je le-ta uveljavil s 13.12. 2019, mora vlada sprejeti tudi Zbirni kadrovski načrt (ZKN) oseb javnega prava po 22. členu Zakona o javnih uslužbencih za leti 2020 in 2021.

ZIPRS2021 ureja politiko zaposlovanja; in sicer neposredni uporabniki proračuna države in posredni uporabniki proračuna države in občin pripravijo kadrovski načrt za leti 2020 in 2021 tako, da dovoljeno število zaposlenih ne presega dovoljenega števila zaposlenih, določenega v kadrovskih načrtih za leto 2019. V ZIPRS2021 so določene tudi izjeme od navedenega.

Zbirni kadrovski načrt (ZKN) za leti 2020 in 2021 je pripravljen na podlagi sprejetega Predloga ZKN za leti 2020 in 2021 po sklepu vlade z dne 19.9.2019, ki je dovoljeval 4.166 zaposlitev za leto 2020 in 4.162 zaposlitev za leto 2021 ter naknadno sprejete spremembe ZKN, na podlagi katere je za leto 2020 število dovoljenih zaposlitev 4.164 in za leto 2021 število dovoljenih zaposlitev 4.160.
ZKN za leto 2020 tako znaša 4.164 dovoljenih zaposlitev, ZKN za leto 2021 pa 4.160 dovoljenih zaposlitev.

Vir: Ministrstvo za javno upravo

Predlog Zbirnega kadrovskega načrta (ZKN) oseb javnega prava po 22. členu Zakona o javnih uslužbencih za leti 2021 in 2022

Vlada je na današnji dopisni seji sprejela Predlog Zbirnega kadrovskega načrta (ZKN) oseb javnega prava po 22. členu Zakona o javnih uslužbencih za leti 2021 in 2022.

Vlada Republike Slovenije v Državni zbor Republike Slovenije pošilja:

• Predlog kadrovskih načrtov nevladnih uporabnikov državnega proračuna za leti 2021 in 2022,
• Predlog Zbirnega kadrovskega načrta oseb javnega prava po 22. členu Zakona o javnih uslužbencih za leti 2021 in 2022 in
• Predlog zbirnega kadrovskega načrta pravosodnih organov za leti 2021 in 2022.

Vlada Republike Slovenije zato poziva Državni zbor Republike Slovenije, da v Zakonu o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 omeji nove zaposlitve vsem trem navedenim kategorijam izključno po kriterijih, ki jih je določila Vlada Republike Slovenije za nove zaposlitve pri vladnih uporabnikih proračuna, in sicer:

• za potrebe obvladovanja okužb s Covid 19,
• za učinkovito črpanje in investiranje sredstev iz skladov EU ter
• za Predsedovanje Republike Slovenije Svetu EU v letu 2021.

Ministrstvo za javno upravo predlaga sprejem Predloga ZKN za leti 2021 in 2022, in sicer:
Zmanjšanje ZKN Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za 454 dovoljenih zaposlitev, zaradi izvzetja naslednjih oseb javnega prava iz ZKN:

• Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) za 49
• Center RS za poklicno izobraževanje (CPI) za 37
• Državni izpitni center (RIC) za 56
• Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS) za 15
• Center šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) za 239
• Šola za ravnatelje za 13
• Andragoški center RS (ACS) za 25
• Slovenski šolski muzej za 9
• Zavod za šport RS Planica za 11.

V ZKN ostane vključen samo Zavod RS za šolstvo s 178 dovoljenimi zaposlitvami.

Skupaj je tako predlaganih v ZKN 3.706 zaposlitev za leto 2021 in za leto 2022 prav tako 3.706 zaposlitev.

Vir: Ministrstvo za javno upravo

Zbirni predlog kadrovskih načrtov nevladnih uporabnikov državnega proračuna za leti 2021 in 2022

Vlada se je na današnji dopisni seji seznanila s predlogom kadrovskih načrtov nevladnih uporabnikov državnega proračuna za leti 2021 in 2022.

Vlada Republike Slovenije v Državni zbor Republike Slovenije pošilja:

• Predlog kadrovskih načrtov nevladnih uporabnikov državnega proračuna za leti 2021 in 2022,
•  Predlog Zbirnega kadrovskega načrta oseb javnega prava po 22. členu Zakona o javnih uslužbencih za leti 2021 in 2022 in
•  Predlog zbirnega kadrovskega načrta pravosodnih organov za leti 2021 in 2022.

Vlada Republike Slovenije zato poziva Državni zbor Republike Slovenije, da v Zakonu o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 omeji nove zaposlitve vsem trem navedenim kategorijam izključno po kriterijih, ki jih je določila Vlada Republike Slovenije za nove zaposlitve pri vladnih uporabnikih proračuna, in sicer:

• za potrebe obvladovanja okužb s Covid 19,
•  za učinkovito črpanje in investiranje sredstev iz skladov EU in
•  za Predsedovanje Republike Slovenije Svetu EU v letu 2021.

Nevladni uporabniki državnega proračuna predlog kadrovskih načrtov za leti 2021 in 2022 skupaj z obrazložitvami pošljejo Ministrstvu za javno upravo, ki jih kot sestavni del obrazložitve Predloga sprememb Proračuna Republike Slovenije za leto 2021 in Predloga Proračuna Republike Slovenije za leto 2022 predloži vladi.

Ministrstvo za javno upravo je na podlagi podatkov, posredovanih s strani nevladnih uporabnikov državnega proračuna, pripravilo zbirni predlog njihovih kadrovskih načrtov za leti 2021 in 2022.

Kot kažejo zbrani podatki za nevladne uporabnike državnega proračuna, je bilo na dan 31. 12. 2019 število zaposlenih 977, dovoljeno število zaposlenih na dan 31. 12. 2020 znaša 1.030, predlog dovoljenega števila zaposlenih na dan 31. 12. 2021 znaša 1.049, predlog dovoljenega števila zaposlenih na dan 31. 12. 2022 pa 1.106 (predlog upošteva 50 funkcionarjev za 6 mesecev zaradi prenehanja mandata).

Predlog kadrovskega načrta nevladnih uporabnikov državnega proračuna za leto 2021 (1.049 dovoljenih zaposlitev) v primerjavi s kadrovskim načrtom za leto 2020 (1.030 dovoljenih zaposlitev) je povečan za 19, predlog kadrovskega načrta za leto 2022 (1.106 dovoljenih zaposlitev) pa je glede na kadrovski načrt za leto 2020 povečan za 76 dovoljenih zaposlitev.

Predlogov za povečanje kadrovskega načrta za leti 2021 in 2022 (glede na dovoljeno število zaposlitev za leto 2020) niso podali: Urad predsednika Republike Slovenije, Državni zbor za leto 2021, Državna volilna komisija za leto 2021, Informacijski pooblaščenec, Varuh človekovih pravic, Fiskalni svet in Slovenska akademija znanosti in umetnosti.

Povečanja dovoljenega števila zaposlenih v predlogih kadrovskih načrtov za leti 2021 in 2022 glede na kadrovski načrt za leto 2020 načrtujejo: Državni zbor (50 za obdobje 6 mesecev v letu 2022 ob prenehanju mandata), Državni svet (1 za leto 2021 oz. 3 za leto 2022), Državna volilna komisija (2 za leto 2022), Nacionalna agencija RS za kakovost v visokem šolstvu (1), Ustavno sodišče (4 za leto 2021 oz. 7 za leto 2022), Računsko sodišče (2), Državna revizijska komisija (1 za leto 2021 oz. 3 za leto 2022), Računsko sodišče (2), Komisija za preprečevanje korupcije (5 za leto 2021 oz. 10 za leto 2022) in Zagovornik načela enakosti (5).

Vir: Ministrstvo za javno upravo