Državna sekretarka dr. Ignacija Fridl Jarc je ob odprtju posavske potujoče knjižnice med drugim dejala: ''Prav knjiga v roki je pravica, ki mora biti dana sleherni Slovenki in Slovencu, ne glede na regijo, v kateri živi, generacijsko pripadnost ali njegov socialni status, zato je tako dolžnost države kot lokalne uprave, da to pravico v največji možni meri zagotavljata. Mobilno knjižna mreža je nedvomno eden najboljših načinov, da to pravico zagotovimo in izpolnimo svojo dolžnost zagotavljanja enakih možnosti za dostop do knjižničnega gradiva, informacij in storitev vsem prebivalcem na območju petih posavskih občin. Knjižnica, ki danes z bibliobusom dobiva svoje premični dom na levem in desnem bregu Save, bo namreč 74.000 potencialnim uporabnikom na območju 5-ih občin (Krško, Brežice, Sevnica, Kostanjevica na Krki in Radeče) zagotavljala dostop do knjižnične dejavnosti, svetovnega spleta in sodobnih tehnologij. Knjižnični avtobus bo s pestrim, kvalitetnim in aktualnim izborom knjižničnega gradiva, prilagojenim uporabnikom, z različnimi informacijami in e-točko oskrboval prebivalce oddaljenih krajev na tem območju. Tri osrednje knjižnice – Valvasorjeva knjižnica Krško, Knjižnica Brežice in Knjižnica Sevnica bodo v povezavi s Knjižnico Laško poskušale z aktiviranjem potujoče knjižnice vključiti vse starostne in socialne skupine prebivalstva, povečati bralno in informacijsko pismenost, širiti bralno kulturo in dvigniti izobrazbeno strukturo prebivalstva na tem območju s ciljem vseživljenjskega učenja, razvijanjem informacijske pismenosti in bralne kulture.

Dolenjski sorojak – če govorimo v duhu dolenjskega dela Posavja – Tone Pavček je rekel: ''Če ne bomo brali, nas bo pobralo.'' Zavedal se je kulturnega temelja našega naroda in države. Samostojna Slovenija kot stoletni sen namreč ni vzniknila iz politične moči in junaške narodne zgodovine, ampak iz skrbnega kultiviranja našega jezika, iz naših knjig, iz želje po slovenski besedi. Še en Dolenjec – Primož Trubar – je bil tisti, ki je s slovenskim jezikom povezal vse prebivalce na tedanjem slovensko govorečem ozemlju, France Prešeren je ta, z jezikom in knjigo povezan narod s svojo umetniško močjo postavil na evropski literarni Parnas, Ivan Cankar pa je s svojim literarnim in jezikovnim mojstrstvom postavil kritično ogledalo naši družbi in nam samim. Na teh temeljih – povezanost, zavest o vpetosti v evropsko civilizacijsko izročilo in kritičnem preiskovanju samih sebe in naše družbe moramo tudi nadalje oblikovati tako sebe kot posameznika kakor tudi našo narodno, družbeno prihodnost.''

Preberite govor državne sekretarke v celoti.