Solčavski govor ali solčavsko podnarečje je najzahodnejši govorštajerske narečne skupine in različek zgornjesavinjskega narečja slovenskega jezika. Uporablja ga približno 150 prebivalcev naselij Solčava, Logarska Dolina, Robanov Kot in Podolševa v Občini Solčava, kjer se je ohranil predvsem zaradi tamkajšnjega načina življenja in majhnega števila prebivalcev. Poseben je zaradi arhaičnosti in mnogih vplivov koroške narečne skupine.

Solčavski govor je kot točka vključen v Slovenski lingvistični atlas, ki ga pripravlja dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani. Zaradi posebnosti in vplivov iz koroške narečne skupine se razlikuje od drugih govorov zgornjesavinjskega narečja, zato ima posebno poimenovanje, povezano z jezikovno značilnostjo Solčave z okolico. V okviru skupne jezikovne značilnosti prebivalcev Zgornje Savinjske doline mu v narečnih opisih pravijo tudi solčavsko podnarečje. Ta govor je v slovenski jezikovni literaturi prvič omenjen leta 1935 na Karti slovenskih narečij Frana Ramovša, na kateri je solčavsko govorno območje opredeljeno kot del mežiškega narečja, ki pripada koroški skupini in se hkrati prekriva s severnim delom zgornjesavinjskega narečja, ki pripada zahodni štajerski skupini.

Ljubiteljsko, neprofesionalno ali amatersko gledališče je oblika gledališča, ki jo sestavlja stalna ali priložnostna skupina ljubiteljev gledališča, ki pripravlja ter izvaja gledališke uprizoritve. Kot prostovoljci največkrat delujejo v lokalnem kulturnem, umetniškem, turističnem ali drugem društvu ali neformalnem združenju. Poleg prenosa znanja med člani gledaliških skupin je pomembno izobraževanje pod mentorstvom profesionalnih gledaliških igralcev in režiserjev. Gre za obliko gledališča, ki jo sestavlja stalna ali priložnostna skupina ljubiteljev gledališča, ki pripravlja ter izvaja gledališke uprizoritve. Poleg prenosa znanja med člani gledaliških skupin je pomembno izobraževanje pod mentorstvom profesionalnih gledaliških igralcev in režiserjev.

Skupine delujejo pod okriljem Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in Zveze kulturnih društev Slovenije. Skupine imajo redna srečanja in tekmovanja. Najboljše ljubiteljske gledališke predstave se uvrstijo na državna srečanja gledaliških skupin, kot sta Linhartovo srečanje - Festival gledaliških skupin Slovenije in Novačanova gledališka srečanja.

Register nesnovne kulturne dediščine vodi ministrstvo, predloge za vpis pa na podlagi pobud pripravlja Slovenski etnografski muzej, koordinator varstva nesnovne dediščine