Skoči do osrednje vsebine

Slovenska in hrvaška epidemiološka slika se umirjata, aplikacija #OstaniZdrav bo na voljo 19. avgusta

Na novinarski konferenci o stanju glede bolezni COVID-19 sta sodelovala Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja pri UKC Ljubljana in vladni govorec, veleposlanik, Jelko Kacin. Spregovorila sta tudi o različnih oblikah podpornega zdravljena in spodbudila k darovanju krvi tiste, ki so Covid-19 preboleli. Pri teh se sicer lahko v naslednjih mesecih pojavijo različne druge zdravstvene težave, tudi pri mladih, ki so Covid-19 preboleli zelo blago.

Podatki o številu na novo okuženih v preteklem tednu in čez vikend so spodbudni, je poudaril Kacin, saj smo beležili v sredo 18, četrtek 15, petek 10, v soboto le 2 novo okužena, v nedeljo pa 6, seveda ob precej zmanjšanjem številu testiranja. Za včeraj beležimo 17 pozitivnih oseb, ob 1058 opravljenih testih, od katerih beležimo 8 vnosov iz tujine, 7 jih prihaja iz sosednje Hrvaške. Po občinah je bilo za včeraj evidentiranih največ okužb v Ljubljani, 7. V tem trenutku Slovenija dosega 7,99 aktivnih primerov okuženih na 100.000 prebivalcev, kar nas uvršča na zeleni seznam držav.

O različnih oblikah podpornega zdravljenja bolezni Covid-19 je spregovorila Mateja Logar in predstavila način prebolevniške plazme. Po posebnem postopku se pri teh, ki so preboleli Covid-19 odvzame na zavodu za transfuzijsko medicino kri, iz katere se odstranijo krvne celice in shrani plazmo, nakar se po postopku ugotovi, koliko je v njej protiteles. Vsi, ki prebolijo covid-19 namreč ne tvorijo visokega števila protiteles, za zdravljenje pa je potrebna plazma s čim več protitelesi. Se pa koncentracija le teh bistveno znižuje tudi s časom, odkar bolezen prebolimo. Pripravljeni so protokoli, da bi s plazmo zdravili tiste s težkim potekom bolezni covid-19, za kar je potrebnih približno 200 mililitrov plazme z ustrezno količino protiteles.

NIJZ stalno spremlja epidemiološko sliko v sosednji Hrvaški, je poudaril Kacin. V tem trenutku je soseda z 18,84 okuženih na 100.000 prebivalcev v 14h dneh še nekaj stran od meje za uvrstitev na zeleni seznam varnih držav. Hrvaški drugi val je sicer precej višji, kot je bil prvi od marca do konca maja, a njihov, tako kot tudi slovenski val, relativno hitro pada. Število okužb po županijah ob obali večinoma pada, v porastu pa je v Splitsko-dalmatinski županiji, kjer imajo 28,57 okužb. V Zadarski je to število 10,7, v Istri dosega 6,71, v Primorsko-goranski županiji pa le 3,87. Razmere v Zagrebu se umirjajo, hrvaško najbolj kritično območje je Vukovarsko-srijemska županija, kjer dosegajo kar 73,20 oseb pozitivnih na 100.000 prebivalcev.

Aplikacija #OstaniZdrav za Android operacijski sistem je uspešno prestala preverjanje testne verzije na Google Play trgovini. Ta ponedeljek popoldan je bila poslana v pregled še produkcijska verzija, ki jo bo Google pregledal v roku sedem dni, nakar bo po potrditvi na vladi, predvidoma z 19. 8. na voljo v Google Play trgovini vsem uporabnikom. Aplikacijo za iOS operacijski sistem lahko v Apple Store, pričakujemo do konca avgusta.

Ko bolnik s Covid-19 ozdravi, se mu lahko v naslednjih mesecih pojavijo težave s spominom, koncentracijo, nenavadno utrujenostjo, izgubo mišične mase, kar vpliva na splošno počutje opozarja Logarjeva. Pri teh posledicah ni razlik med mladimi in starimi osebami. Tudi nekdo, ki je prebolel bolezen v nekaj dneh doma, ima lahko v naslednjih tednih in mesecih opisane zdravstvene težave, ki se v povprečju pojavijo pri okoli 20 odstotkov takih, ki so imeli blago obliko bolezni.

Kacin in Logarjeva sta spregovorila tudi o kršitvah priporočil NIJZ pri druženjih na zabavah v lokalih in o pomembnosti obdobja 14 dni pred začetkom šole, ko naj bodo starši učencev in dijakov čim bolj pozorni, da mladina ne bo izpostavljena možnostim okužb, da bi bil začetek šolskega leta čim bolj klasičen, z vključitvijo vseh otrok v vzgojno izobraževalni proces.

Docentka dr. med. Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja pri Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana

Docentka dr. med. Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja pri Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana | Avtor Anže Malovrh, STA