Skoči do osrednje vsebine

Pojasnilo glede novega državnega načrta zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh

Vlada je na seji 23. julija letos sprejela spremenjen in dopolnjen Državni načrt zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh. Pri pripravi načrta so bile upoštevane izkušnje, ki smo jih v Sloveniji pridobili med epidemijo covid-19, in izkušnje iz tujine. Upoštevana so priporočila strokovnjakov Ministrstva za zdravje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter predlogi in pripombe ministrstev, vladnih služb, občin, organizacij, vključenih v pripravo načrta.

V načrtu so dopolnjena in podrobneje razdelana temeljna izhodišča. S ciljem uspešnejšega preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni je upoštevano načelo postopnosti priprav v odzivanju sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami na pojav nalezljive bolezni. Tako novi načrt opredeljuje, da se proces načrtovanja priprav na izvajanje nalog v razmerah epidemije/pandemije nalezljive bolezni začne že pred njeno razglasitvijo oziroma ob pojavu večjega števila okuženih in obolelih v državi. Že v tej fazi so lahko sredstva ter sile za zaščito, reševanje in pomoč v lokalnih skupnostih in organizacijah v pripravljenosti, delovanje celotnega sistema pa se nato prilagaja razmeram glede nalezljive bolezni.

Državni načrt bo v 15 dneh od sprejema dopolnjen s prilogami, dodatki in načrti dejavnosti, ki jih bodo pripravila ministrstva in vladne službe ter jih posredovala Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje in izvajalcem nalog iz svojih pristojnosti. Nosilci načrtovanja na nižjih ravneh (regije in občine) bodo v roku 60 dni po vladnem sprejetju državnega načrta izdelali oziroma uskladili svoje načrte oziroma dele načrtov zaščite in reševanja z državnim načrtom.  Z načrtom je določeno, da morajo ministrstva in vladne službe, ki izdelujejo načrte dejavnosti, zagotoviti zalogo materialno-tehničnih sredstev za najmanj mesec dni samostojne oskrbe, načrtovati pa jih morajo za obdobje treh mesecev, pri čemer bodo te zaloge zagotovljene v državnih blagovnih rezervah. Izdelani in usklajeni bodo tudi kriteriji za upravičenost do stroškov za izvajanje načrtov.

V državnem načrtu je drugače opredeljeno operativno vodenje sil za zaščito, reševanje in pomoč po Sistemu vodenja odziva na dogodke – SVOD. Razvejanost organizacijske strukture vodenja sil se bo prilagajala vrsti in številu nalog ter številu njihovih izvajalcev, pa tudi številu hkratnih dogodkov na isti ravni pristojnosti. Natančneje so razdelani zaščitni ukrepi ter naloge zaščite, reševanja in pomoči, dopolnjeno je poglavje o osebni in vzajemni zaščiti.

Novi državni načrt zaščite in reševanja ob pojavu epidemije/pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh je mnogo bolj določen kot prejšnji. Po zaključenem procesu načrtovanja na vseh ravneh bo izvajalcem nalog zagotovil vse potrebne informacije za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni, pa tudi prebivalcem, kako naj se ob pojavu nalezljive bolezni odzivajo.

  • Državni načrt zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh, verzija 2.0

    Državni načrt zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh, verzija 2.0 je nadgradnja Državnega načrta zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni, verzija 1.0, ki ga je pripravila Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Ministrstva za obrambo v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje ter drugimi ministrstvi in vladnimi službami. Državni načrt je spremenjen in dopolnjen na podlagi izkušenj, ki jih je Republika Slovenija pridobila v času epidemije COVID-19 (marec - maj 2020).
    Strategije in programi | Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje
Iskalnik