Novela Uredbe prinaša številne pozitivne spremembe za podeželski prostor in ključne gospodarske panoge, ki delujejo v tem prostoru: kmetijski,  živilski,  gozdarski sektor. V prvi vrsti je bil s ciljem povečanja odpornosti pridelave hrane v Republiki Sloveniji narejen prenos ostankov sredstev Programa razvoja podeželja RS 2014–2020 (v nadaljevanju: PRP) z nekmetijskega dela ukrepov na kmetijski  in živilski del ukrepov PRP. Skupaj se med ukrepi PRP prenaša 21,7 mio €, od tega največji del sredstev, skupno 11 mio €, na primarno kmetijsko proizvodnjo (podukrep 4.1 – Podpora za naložbe na kmetijskih gospodarstvih).  

V okviru podukrepa 4.1 - Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva se tako povečujejo sredstva, najvišji znesek podpore na programsko obdobje, delež javne podpore in dodajajo naložbe v:

• izboljšanje proizvodnega potenciala hmeljišč po naravnih nesrečah v okviru naložb v prilagoditev kmetijskih gospodarstev podnebnim spremembam,
• ureditev pašnikov in obor za rejo domačih živali oziroma gojene divjadi na območjih pojavljanja medveda in volka,
• nakup in postavitev ograj oziroma obor za zaščito prašičev pred divjimi prašiči in
• v skupno pripravo lastnih primarnih kmetijskih proizvodov za prvo prodajo prodajnim posrednikom ali predelovalcem (zbirni centri, skladišča, hladilnice, pakirne linije in pripadajoča oprema).

Znesek javne podpore, ki ga lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 prejme upravičenec, se povečuje, in sicer:

• s 500.000 € na 1 mio € za upravičenca, ki je kmetija in mikropodjetje;
• z 1,75 mio € na 3 mio € za upravičenca, ki je malo, srednje veliko ali veliko podjetje.

S to spremembo želimo maksimalno podpreti pridelavo hrane v naši državi. Sprememba tistim vlagateljem, ki so sposobni vlagati v povečanje kapacitet na področju primarne kmetijske proizvodnje, prinaša lažjo izvedbo načrtovanih investicij. Prav tako je ta sprememba pomembna za npr. vlagatelje, ki jih je prizadel hmeljev viroid, in bi z investicijami v odpravo posledic te naravne nesreče presegli trenutno dopustne zneske podpore.

Dvig stopenj javne podpore do maksimalnih ravni, dopustnih z Uredbo 1305/2013/EU, je predviden za naložbe, namenjene:

• prilagoditvi kmetijskih gospodarstev na podnebne spremembe ter izboljšanju proizvodnega potenciala hmeljišč po naravnih nesrečah,
• prilagoditvi kmetovanja na gorskih območjih,
• ureditvi pašnikov in obor za rejo domačih živali oziroma gojenje divjadi na območjih pojavljanja medveda in volka.

V okviru podukrepa 4.2 - Podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov se povečuje obseg sredstev PRP za 7,7 mio €, zvišuje delež podpore za naložbe nosilca kmetije oziroma nosilca dopolnilne dejavnosti na gorskih območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost oziroma za naložbe v predelavo ali trženje kmetijskih proizvodov iz določenih prednostnih kmetijskih sektorjev (žito, sadje, zelenjava, mleko, prašičje in goveje meso).

V okviru podukrepa 4.3 - Podpora za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva in gozdarstva, se razpoložljiva sredstva povečujejo za 3 mio €, in sicer za naložbe v namakalne sisteme ter tehnološke posodobitve namakalnih sistemov.

Z novelo Uredbe se uvaja povsem nova vrsta podpore (nepovratna sredstva) v okviru podukrepa 6.4 - Podpora za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti za namen spodbujanja dopolnilnih dejavnosti in podjetništva na podeželju. Podpora iz tega podukrepa bo med drugim namenjena zelo različnim dejavnostim, kot so npr. dodajanje vrednosti lesu, lokalna samooskrba, ohranjanje narave in kulturne dediščine, socialno varstvo, dejavnostim v turizmu, ravnanje z organskimi odpadki, proizvodnjo električne in toplotne energije iz obnovljivih virov za namene prodaje in številne druge dejavnosti, ki so podrobno navedene v prilogi uredbe.

Upravičenci so lahko nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji, samostojni podjetniki posamezniki, gospodarske družbe, zavodi ali zadruge.

Lokacija naložbe pa se mora nahajati v naseljih z manj kot 5.000 prebivalci, razen kadar je upravičenec nosilec dopolnilne dejavnosti.

Kot upravičeni stroški se bodo upoštevali stroški, povezani z ureditvijo in vzdrževanjem objektov, ter stroški nakupa, namestitve oziroma vgradnje opreme, strojev in naprav, vključno z IKT, potrebnih za izvajanje dejavnosti.

Predvidena stopnja javne podpore v obliki nepovratnih sredstev bo 50 % upravičenih stroškov, pri določitvi stopnje podpore pa se bo upoštevalo pravilo »de minimis«. Najnižji znesek javne podpore bo znašal 5.000 EUR na vlogo.

V okviru podukrepa 8.6 - Podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdnih proizvodov se kot upravičene dodajajo kolektivne naložbe, ki jih izvajajo:

– skupine proizvajalcev s področja gozdarstva (to je pravna oseba, priznana kot skupina proizvajalcev po predpisih, ki urejajo priznanje skupin proizvajalcev) ali

– pogodbene skupine bodisi zasebnih lastnikov gozdov ali pa nosilcev dopolnilne dejavnosti na kmetiji (ki prihajajo z različnih kmetij).

Ključna prednost kolektivnih naložb pred individualnimi naložbami je ta, da lahko skupina  bistveno lažje izpelje zahtevnejšo naložbo, saj si lahko člani skupine porazdelijo finančno breme tovrstne naložbe. Z uvajanjem takšne možnosti izvedbe naložb želimo dati jasen signal gozdarskemu sektorju, da naj se usmeri k bolj racionalni rabi proizvodnih sredstev preko skupnih vlaganj v nakup gozdarske mehanizacije in si na ta način zniža stroške proizvodnje, kar je osnova za doseganje višje konkurenčnosti. 

Nadalje se pri podukrepu 8.6, v okviru operacije Naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa, spreminja količina lesa, ki jo mora upravičenec posekati v obdobju treh let po zadnjem izplačilu sredstev. Prav tako se odpravljata omejitvi, da lahko upravičenec kandidira le z enim kosom iste vrste mehanizacije oziroma isto vrsto opreme in da do podpore ni upravičen upravičenec, kateremu je bila izplačana podpora za nakup iste vrste mehanizacije oziroma opreme iz predpisov, ki urejajo ukrepe 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013. Dodaja se nova vrsta naložbe za povečanje ekonomske vrednosti gozdov.

V okviru splošnih določb te uredbe pa je ključno, da:

• se zvišuje višina predplačila s 30 % na 50 % upravičene vrednosti naložbe, pri čemer mora upravičenec za znesek predplačila - tako kot doslej - predložiti bančno garancijo v skladu s 63. členom Uredbe 1305/2013/EU;
• se v uredbo vključuje določba glede spremembe datuma upravičenosti stroškov, ki v primeru naravnih nesreč ali izjemnih dogodkov, kot je epidemija s COVID-19, lahko odstopa od siceršnjega obdobja upravičenosti stroškov. Ta določba velja za podukrep 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva in podukrep 4.2 Podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov v delu, ki ni podvržen pravilom o državnih pomočeh ali pravilu de minimis.

Z uredbo se torej uvaja upravičenost stroškov za čas od razglasitve epidemije COVID-19 dalje (od 12.3.2020 dalje). Za vlagatelje ta sprememba pomeni, da bodo lahko na javne razpise kandidirali tudi z že zaključenimi investicijami, ob tem pa je potrebno opozoriti, da to tudi pomeni, da se določena dokumentacija, ki se je v preteklosti zahtevala ob zahtevku za izplačilo sredstev, sedaj zahteva ob vlogi na javni razpis (npr. projekt izvedenih del, izjava o vključitvi naložbe v uporabo). Določeni pogoji, predpisani ob oddaji vloge, pa se v takem primeru ne uporabljajo (npr. predložitev izjave o zaprtosti finančne konstrukcije, fotografij).  

• se v celoti uvaja elektronski vnos vlog na javni razpis in zahtevkov za izplačilo sredstev (z izjemo bančne garancije, ki se še vedno prilaga v fizični obliki);
• se v korist upravičencev spreminjajo obveznosti oziroma določeni roki za izpolnitev obveznosti ter izvedejo tehnični popravki;
• se vključijo prehodne določbe in končne določbe, na podlagi katerih se uporaba te uredbe zamakne, saj je v postopku potrjevanja istočasno tudi 8. sprememba PRP 2014–2020 ter sprememba priglašene sheme državne pomoči po Uredbi 702/2014/EU za gozdarski del ukrepov iz te uredbe.

To novelo Uredbe je torej prvenstveno potrebno razumeti v kontekstu epidemije z virusom COVID-19, ki je izostrila strateško usmeritev k večji pridelavi hrane za prebivalce RS. Obenem pa ta novela Uredbe z uvajanjem kolektivnih naložb prinaša možnost optimizacije rabe osnovnih sredstev v gozdarstvu in na področju predelave lesa. Ob vsem navedenem pa uvaja poenostavitve v korist upravičencev in zmanjševanje administrativnih obremenitev.